Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

NGEREN U TIMEN SHA MI 1

Na Jighjigh Wer Mkaanem ma Aôndo Ka Mimi

Na Jighjigh Wer Mkaanem ma Aôndo Ka Mimi

IVUR YASE I SHA INYOM I INYOM I 2023: “Mkaanem Ou jimin cii ka kwagh u mimi je.”—PS. 119:160.

ICAM 96 Takeda u Aôndo la, Ka Kwagh u Injaa

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ a

1. Er nan ve ior kpishi nyian ve ne Bibilo jighjigh ga?

 IOR kpishi nyian mba yan ican sha ci u mba a jighjigh u nan ga. Ve fa or u vea na nan jighjigh ga. Er ve suur sha mbapatii man mbasainsi kua mbakasuav nahan kpa, ve na jighjigh ér ambaaior ne wa ve ikyo sha mimi ga. Heela tseegh ga, mba ne mbahemenev mba kwaghôndo mba ve kaan ér mba Mbakristu la icivir ga. Sha nahan yô, ve na jighjigh a Bibilo, takeda u mbahemenev mba kwaghaôndo ve kaan ér mba dondon u la ga.

2. Pasalmi 119:160 tese ér, ka nyi i gbe u se na jighjigh a mini?

2 Er se lu mbacivir Yehova yô, se na jighjigh ser un ka “Aôndo u mimi.” (Ps. 31:5; Yes. 48:17) Se fa ser se fatyô u nan jighjigh a kwagh u se ôr ken Bibilo yô. Sha ci u se na jighjigh ser “Mkaanem [ma Aôndo] jimin cii ka kwagh u mimi je.” (Ôr Pasalmi 119:160.) Kwagh u orgen u timen sha akaa a ken Bibilo a nenge ne ka mimi, a nger ér: “Kwagh môm u Aôndo una ôr ve a lu aie, shin una kure sha mi vough ga je kpa ngu ga. Mbacivir Aôndo vea fatyô u nan jighjigh a kwagh u a ôr yô, sha ci u ve na Aôndo u a ôr mkaanem ma shon la jighjigh.”

3. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

3 Se er nan ve se wase ior vea na Mkaanem ma Aôndo jighjigh er se nahana? De se time sha atôakyaa atar a se fatyô u nan Bibilo jighjigh yô. Se nenge er kwaghôron u Bibilo a gem ga, man er akaaôron a profeti a ken Bibilo a kur sha mi, kua er Bibilo i lu a tahav mbu geman ior yô.

MA OR FATYÔ U GEMAN KWAGH SHA MKAANEM MA AÔNDO GA

4. Er nan ve ior mbagenev ve ne jighjigh ér kwagh gema sha loho u Bibilo?

4 Yehova Aôndo yange na mbajighjigh iorov 40 nger ityakeda kposo kposo i i kohol i lu Bibilo la. Nahan kpa, ukôpi mba ityakeda i Bibilo mba yange i hii ngeren sha uwe sha ayange a tsuaa la cii, môm kpa a fatyô u zuan a mi nyian ga. Ukôpi mba se lu a mi nyian ne cii, ka mba i hide i nger kwa kimbir kimbir yô. Kwagh ne na yô, ior mbagenev na jighjigh ér akaa agen a se ôron ken Bibilo nyian la, a fatyô u lun loho u yange i nger sha hiihii la vough ga. We kpa ka i taver we u kaven er i hii ve se ne jighjigh ser kwagh gema sha mkaanem ma Bibilo ga yôô?

Ior mba yange i tsaase ve sha tom u ngeren ukôpi mba Ruamabera u ken Zwa Heberu la yange ve ver ishima zulee, ve nger Mkaanem ma Aôndo ma i vande ngeren la vough (Nenge ikyumhiange i sha 5)

5. Yange i hide i nger ukôpi mba Ruamabera u ken Zwa Heberu la nena? (Nenge foto u sha igbende.)

5 Yehova yange na zwa ér i ngeren ukôpi mba ityakeda i Bibilo sha er loho u un ne i nger la ua lu her gbem yô. Yange kaa ér hanma tor u Iserael nana nger kôpi u takeda u Atindi a yange na Mbaiseral la, shi tsua Mbalevi ér ve tesen nongoior la Atindi shon. (Dut. 17:18; 31:24-26; Neh. 8:7) Mbababilon mba va kor Mbayuda mba yemen a ve uikyangen yô, mbagenev mba i tsaase ve sha tom u ngeren atindi la hii u ngeren ukôpi mba vegher Ruamabera u ken Zwa Heberu la kpishi. (Esera 7:6) Mbangerenatindi mban yange ve ver ishima zulee shighe u ve lu ngeren a yô. Ken masejime yô, ve va hii u ôron asember kua asangaabaacaa je kpaa, sha er vea nger kwagh u i vande ngeren la vough yô. Nahan je kpa, er uumace ve yen yô, yange vea nzughul ankwagh ken kôpi u Bibilo u ve nger kpa ve nenge a mi ga, nahan kwagh shon a kar. Kpa er i nger ukôpi mba hanma takeda kpishi yô, lu u ken hemen a va fatyô u fan ankaam mba ve nzughul la. Sha nyi gbenda?

6. A fatyô u fan ankaam mba ve nzughul ken ukôpi mba Bibilo la nena?

6 Mbatimen sha akaa a ken Bibilo mba sha ayange a ase ne mba a gbenda u injaa u ka u wase ve u fan a ankaam mba mbangeren atindi mba ngise mbara yange ve nzughul ken ukôpi mba Bibilo mba ve nger la yô. Ikyav i tesen yô, tôô ase wer i kaa ér iorov 100 ve hide ve nger peeji u ngeren u Bibilo jimin sha uwe. Nahan orgen ken a ve nan nzughul ankwagh cuku ken kôpi u nan nger la. Gbenda môm u se fatyô u fan ankwagh u a nzughul ken kôpi la yô, ka u tôôn kôpi shon karen sha ukôpi mba mbagenev mbara cii ve nger la môm môm. Nahan kape mbatimen sha akaa a ken Bibilo ka ve tôô ukôpi mba ityakeda i Bibilo mba yange i nger sha uwe sha ayange a tsuaa la ve kar sha mbagenev ve, ve fetyô u fan ankwagh u a nzughul shin asember a ndiir ken kôpi u orgeren atindi ugen yange nan nger je la.

7. Mbagenev kpishi mba yange ve nger ukôpi mba Bibilo sha uwe la yange ve nger loho u Bibilo vough nena?

7 Mba yange ve ngeren ukôpi mba Bibilo sha uwe la yange ve nôngo kwagh kpoghuloo sha er vea nger kwagh u i vande ngeren la vough yô. Ikyav i tesen yô, ka kôpi u Ruamabera u ken Zwa Heberu u a hembe tsan cii, u yange i nger un sha uwe ken inyom i 1008 shin 1009 la. Ka i yila un ér Leningrad Codex. Nahan kpa, semberee ne, i zua a ngeren mba Bibilo kua avegher a ngeren mba shon mba yange i nger sha uwe tsa kuma er anyom 1,000 nahan cii i va mase ngeren Leningrad Codex yô. Alaghga mbagenev vea hen ér, er yange i nger ngeren mba Bibilo mban kwa kimbir kimbir ken atô u anyom 1,000 yô, kwagh i nger ken Leningrad Codex la una lu kposo a u a lu ken ngeren mba sha uwe mba shon mba ve hembe tsan la. Kpa ka nahan ga. Mbatimen sha akaa a ken Bibilo mba yange ve tôô ngeren mba sha uwe mba tsuaa mbara ve kar sha mba yange i va nger ve ken masejime la nenge ér ankaam kpuaa kaha sha asember agen, nahan kpa loho u Bibilo la jimin cii yô, ngu her vough er yange i nger sha hiihii la.

8. Ukôpi mba ityakeda i Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la kaha kposo a ukôpi mba ityakeda igen i sha yange a tsuaa la nena?

8 Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la kpa yange ve nger ukôpi mba Ruamabera sha uwe. Yange ve ver ishima zulee ve nger ukôpi mba ityakeda 27 i ken Ruamabera u ken Zwa Grika, i yange ve ôron ken mbamkombo vev shi ve eren tom u pasen kwagh a mi la. Ortimen sha akaa a ken Bibilo ugen, u yange tôô ngeren mba sha uwe mba tsuaa tsuaa, mba Ruamabera u ken Zwa Grika la kar sha ityakeda igen i yange i nger sha ayange la yô, kaa ér: “Jighilii yô, [ukôpi mba Ruamabera u ken Zwa Grika] mba yange i nger sha uwe la hemba ngeen nyian a ityakeda igen la, . . . shi ityakeda shon ngi fe lun jimin er ngeren mba Ruamabera mbara nahan ga.” Takeda ugen kaa ér: “Se fatyô u nan jighjigh ser kwagh u se ôron ken [Ruamabera u ken Zwa Grika], u i gem vough er i lamen ainge la, ka loho u mbangise mba yange ve hii ngeren u la vough, kwagh gema sha mi ga.”

9. Yesaia 40:8 ôr kwagh u mimi sha Bibilo ér nyi?

9 Mbangeren ukôpi mba Bibilo mbagenev kpishi yange ve nôngo kwagh kpoghuloo anyom uderi imôngo, sha er vea nger ukôpi mba Bibilo sha ishimaveren yô. Ka nahan ve Bibilo i se ôron shi se henen nyian ne i lu loho u yange i hii ngeren la vough ye. b Se fa ser ka Yehova je a ne Mkaanem nam ma lu her vough zan zan se va zough a ma nyian ye. (Ôr Yesaia 40:8.) Kpa alaghga mbagenev vea kaa ér, er yange i kura loho u Bibilo u lu her vough yô maa, kwagh la tese ér ka Aôndo a ne i nger i ga. Sha nahan yô, hegen de se time nen sha ikyav igen i i tese ér ka Aôndo a ne se Bibilo yô.

AKAAÔRON A PROFETI A BIBILO NGA KUR SHA MI

Ken imese: C. Sappa/DeAgostini/Getty Images; ken iyan: Image © Homo Cosmicos/Shutterstock

Akaaôron a profeti a ken Bibilo agen kure sha mi sha ayange a i nger ma la, agen nga kuren sha mi nyian (Nenge ikyumhiange i sha 10-11) d

10. Ter kwaghôron u profeti môm u a tese mimi u kwagh u i ôr ken 2 Peteru 1:21 la yô. (Nenge ufoto.)

10 Bibilo ngi a akaaôron a profeti kpishi a yange kure sha mi yô; agen yange i nger a anyom kar uderi imôngo cii ve va mase kuren sha mi ye. Yiase tese ér akaaôron a profeti shon yange kure sha mi vough. Kpa kwagh ne kpiligh se iyol ga, sha ci u se fa ser, akaaôron a profeti shon yange due hen Yehova. (Ôr 2 Peteru 1:21.) Hen ase sha akaaôron a profeti a sha kwagh u a hemba gar u Babilon u tsuaa la ityav la. Sha shighe u shi anyom er 800 nahan a mar Yesu la, Aôndo na profeti Yesaia tsenga ôron er a ngohol gar u Babilon u lu a tahav kpishi la yô. Yange tsenga ôron iti i tor u nana hemba gar shon ityav la je kpaa, ér Shirushi, shi pase er una er kwagh shon yô. (Yes. 44:27-45:2) Yesaia shi tsenga ôron ér shighe a karen yô, a mase yôhôr gar u Babilon la a haa inya, shi or môm nana kera tama ya her ga. (Yes. 13:19, 20) Man lu kwagh u er vough je la. Shighe u shi anyom 539 u a mar Yesu la, Mbamede vea Mbapershia hemba gar la ityav, shi ijiir i zegegar u ageegh ne lu la hingir tihi u alôgh hegen—Za sha Intanet za nenge vidio i Bibilo Tsenga Ôron Ér A Tim Babilon la, ken takeda u Lu Uma Gbem! la, ityough 03, ityôkwagh i sha 5.

11. Pase er kwaghôron u profeti u ken Daniel 2:41-43 la a lu kuren sha mi nyian la.

11 Akaaôron a profeti a ken Bibilo kure sha mi sha ayange a tsuaa la tseegh ga; nyian kpa akaaôron a profeti nga kuren sha mi se mba nengen. Ikyav i tesen yô, hen sha mkur u kwaghôron u profeti u kpilighyol u Daniel ôr sha kwagh Tahav mbu Tar u Amerika vea Ingila Ve Lu a Mi sha Tar Cii La. (Ôr Daniel 2:41-43.) Kwaghôron u profeti la yange tsenga ôron je ér Tahav mbu Tar u Amerika vea Ingila Ve Lu a Mi sha Tar Cii La, “tiôn ugen” una taver gbang gbang er ka iyôgh nahan, shi ‘tiôn ugen una oson a oso’ er ka inyatyuu nahan. Hegen se fatyô u nengen er kwaghôron u profeti ne a lu kuren sha mi vough yô. Amerika vea Ingila ve taver iyol kpishi, er ka iyôgh nahan. Yange ve hemba Ityav mbi Tar Cii mbi Hiihii kua Ityav mbi Tar Cii mbi sha Uhar la kpaa. Shi zan zan hegen kpa shoja ve ngi a tahav kpishi. Nahan kpa, ior mba ken ityar i ihiar ne, mba ka ve eren ayôôso a gomoti kua mbakasuav ken iti i mbamzough mba mbatomov kua mbakeren ér i kpe ior iyol shi i de ior ve eren akaa a ve soo la, ka ve na yô, mbahemenev mba ityar i ihiar ne ve kera fatyô u eren akaa agen a ve we ishima u eren la ga. Semberee ne, orgen u timen sha akaa a mbapatii sha tar cii kaa ér: “Tar ugen môm nyian u mbapatii ve hemen u ve, u pav ker sha pati u eren er tar u Amerika nahan ngu ga.” Ken anyom a a sember karen ne, tar u Ingila, u u lu vegher u gomoti u hemban tahav sha tar cii nyian ne kpa pav ker, hemban cii je yô sha ci u ior i tar la kpishi lumun a igbenda i kwagh a zough tar ve a ityar i i lu ken Mzough u Ityar i ken Veghertar u Yuropa (European Union) la ga. Mbampav mban na yô, er Amerika vea Ingila ve lu a tahav sha tar cii nahan kpa, ka ve kera fatyô u eren akaa agen er ma ve er la ga.

12. Akaaôron a profeti a ken Bibilo wase se se na jighjigh ser nyi?

12 Akaaôron a profeti kpishi a a kure sha mi la na yô, se seer nan jighjigh ser, akaa a Aôndo a tende zwa u va eren ken hemen la kpa ka kwagh u bunden ga. Ka se ken ishima vough er orpasalmi yange er msen hen Yehova nahan, a kaa ér: “Isharen ngim ken ishima sha myom Wou tsung je, m ngu veren ishima keghen mkaanem Ou.” (Ps. 119:81) Er se doo Yehova ishima yô, a ôr akaa ken Bibilo a nan se “ishimaverenkeghen i dedoo ken masetyô.” (Yer. 29:11) Ishimaverenkeghen yase i sha akaa a ken hemen la har sha iniôngon i uumace ga, kpa har sha uityendezwa mba Yehova. Sha nahan yô, se za nen hemen u seer nan Mkaanem ma Aôndo jighjigh sha u nôngon kaven akaaôron a profeti a ken Bibilo la tsembelee.

KWAGHWAN U BIBILO NGU WASEN IOR UMILIÔN IMÔNGO

13. Pasalmi 119:66, 138 tese ér ka sha ityôkyaa igen i nyi se fatyô u nan Bibilo jighjigh?

13 Ityôkyaa igen i se fatyô u nan Bibilo jighjigh yô, ka sha ci u ka i wase ior shighe u ve dondo kwaghwan u i yô. (Ôr Pasalmi 119:66, 138.) Ikyav i tesen yô, noov man kasev mba yange ve soo u paven ivaa la kpa, avese a ve hide doo hegen, sha ci u ve dondo kwaghwan u Bibilo. Mbayev vev kpa saan ve iyol er mbamaren vev ve lu Mbakristu mba wan ônov ikyo, man er ve doo ve mbamaren vev ishima kpaa yô.—Ef. 5:22-29.

14. Tese ikyav sha or môm, er ior ka vea dondon kwaghwan u Bibilo ve, kwagh la a wase ve ve hingir ior mba injaa yô.

14 Mbagenev mba yange ve lu mbaaferev mba bov je kpa, er ve dondo kwaghwan u Bibilo yô, ve de uma la. Nenge ase er kwaghwan u Bibilo yange wase orgen u i wuhe un ken purusu yô, iti na ér Jack. c Yange lu iferor u eren ipila kpishi, u i fa un ken ubombaiorov mba ken purusu mba i kure ve ijiir ér i wua ve yô. Sha iyenge igen yô, Jack za tema hen ape i lu henen Bibilo a mbagenev ken purusu yô. Erdoo u anmgbianev mba ve lu henen Bibilo a ior mbara tese la kôr Jack ken ishima kpishi, maa un kpa hii u henen Bibilo. Gbe dondon akaa a mimi a lu henen la ken uma na yô, hii u eren kwagh sha inja, shi hingir or u eren kwagh a ior ken bem je kpaa. Shighe karen yô, Jack hingir orpasenkwagh u i lu a er nan batisema ga yô, maa i va er un batisema. Yange pase mba ken purusu kwagh u Tartor u Aôndo shi wase mbagenev ken a ve iorov unyiin ve hen Bibilo. Ka va kom sha iyange i i ver u wuan un la yô, Jack hingir or u injaa kera kpaa. Loya na ugen kaa ér: “Jack kera ngu er yange m fa un anyom 20 ken ijime la ga. Ityesen i Mbashiada mba Yehova wase un a de uma u yange eren la.” Shin er i wua Jack nahan kpa, ikyav na la tese ér se fatyô u nan Mkaanem ma Aôndo jighjigh, shi ma a tahav mbu geman or hingir or u injaa.—Yes. 11:6-9.

Kwaghwan u Bibilo wase ior kpishi ken akuraior kposo kposo hingir u eren kwagh u injaa a uma ve (Nenge ikyumhiange i sha 15) e

15. Er ior mba Yehova ve lu dondon mimi u Bibilo i tese la yô, kwagh la na ve due kposo nyian nena? (Nenge foto.)

15 Er ior mba Yehova ve lu dondon akaa a mimi a ve henen ken Bibilo la yô, ve zua ve hingir kangenaa. (Yoh. 13:35; 1 Kor. 1:10) Bem man mzough u a lu hen atô wase la due ken igbar tseer tseer, hemban je yô sha ayange a mpav a ngee hen atô u mbapatii, man hen atô u abuter vea ior-il shin mbavia a mbavia, kua hen atô u atsanaior man mbanyarev la. Gumor ugen mba yer un ér Jean, yange nengen er Mbashiada mba Yehova ve lu ken mzough kangenaa la yô, kpiligh un iyol kpishi. Yange vese ken tar ugen ken Afrika. Ityav mbi va hiin ken tar shon yô, nyôr shoja i tar la, kpa va yevese undu tar na yem ken tar ugen u u we ndor a tar na yô. Maa va zua a Mbashiada mba Yehova. Jean kaa ér: “Yange i tesem ér mba ve lu ken kwaghaôndo u mimi la mba eren pati ga, shi mpav ngu hen atô ve ga. Kpa ve doo ayol a ve.” Shi a kaa ér: “Yange m tsegha iyol yam mer me nôngo ityav sha ci u tar wam a uma wam cii. Kpa m va henen mimi u Bibilo i tese la yô, m hide m tsegha iyol yam mer me civir Yehova a uma wam cii.” Nahan Jean de uma u vanden eren la vindi vindi. Kera nôngon ityav a ior mba ve dugh ken ma ikyurior igen ga, kpa hanma or u a zough a nan hegen cii yô, ka a pase nan mimi u Bibilo u ka a zua ior ve lu kangenaa la. Er Bibilo i lu wasen ior kpishi sha tar nahan yô, tese je ér se fatyô u nan Mkaanem ma Aôndo jighjigh.

ZA HEMEN U NAN MKAANEM MA AÔNDO MA MA LU MIMI LA JIGHJIGH

16. Gba hange hange u se za hemen u seer nan Mkaanem ma Aôndo jighjigh sha ci u nyi?

16 Er tar ne u lu vihin gban a gba kera yô, alaghga a taver se kpishi u nan Mkaanem ma Aôndo jighjigh. Ior vea nôngo ér se hingir u tan akperan sha kwagh u mimi u Bibilo, gayô se de ne jighjigh ser Yehova tsua wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh ér a hemen mbacivir un nyian ga. Kpa aluer se na jighjigh ser hanma kwagh u Mkaanem ma Yehova ma kaa cii ka mimi yô, se fatyô u hendan a num u Satan a lu tan sha mcivir wase la. Se ‘ver ishima sha u dondon akaawan a Yehova gbem zan zan mkur je.’ (Ps. 119:112) Se ôron mbagenev kwagh u mimi la shi se taver ve ishima ser ve dondon kwaghwan u Bibilo ken uma ve; mayange ‘Kunya ua kôr’ u eren nahan ga. (Ps. 119:46) Shighe u se tagher a mbamzeyol mba vesen, shin i lu tôvon se a ican je kpa, se ‘wa ishima shi a saan se iyol.’—Kol. 1:11; Ps. 119:143, 157.

17. Ivur yase i sha inyom i ken inyom ne ia umbur se nyi?

17 Se sugh Yehova kpishi er a de ér se fa mimi yô! Mimi la ka a na se kera hingir tenge tenge ga, shi se lu a jighjigh u nan, shi a tese se wang er se eren kwagh ken tar u u lu vihin, shi akaa a lu nzughul gban a gba kera ne yô. Mimi la shi ka a na se lu a ishimaverenkeghen sha kwagh u mlu u hemban doon ken hemen, sha shighe u Tartor u Aôndo ua lu hemen la. Yô, ivur yase i sha inyom i nyom i 2023 ne i wase se u lun a jighjigh u nan wase her taveraa ser, Mkaanem ma Aôndo jimin cii ka kwagh u mimi je!—Ps. 119:160.

ICAM 94 Sugh Aôndo sha Mkaanem Nam

a I tsua ivur i sha inyom i seer taver jighjigh wase u nan ken inyom i 2023 ne. Ivur shon kaa ér: “Mkaanem Ou jimin cii ka kwagh u mimi je.” (Ps. 119:160) We kpa u na jighjigh kwagh ne je ka u henen a hen ga. Kpa ior kpishi na Bibilo jighjigh ga, shin ve na jighjigh ér ngi a akaawan a wasen se ga. Ken ngeren ne, se lu timen sha igbenda itiar i mba lun a ishima i mimi vea fatyô u nengen a ikyav i ia wase ve u nan Bibilo jighjigh kua kwaghwan u i kpaa yô.

b Wea soo u seer fan er i kor Bibilo la yô, za sha jw.org za nger hen anijiir u keren kwagh la wer, “History and the Bible.”

c I yila mbagenev ken ngeren ne sha ati a ve kpôô kpôô ga.

d NGEREN U PASEN FOTO: Aôndo yange tsenga ôron ér a yôhôr gar u Babilon u sha ayange a tsuaa la a haa inya, una hingir ice.

e NGEREN U PASEN FOTO: Ikyav i tesen sha kwagh u a vande eren yô—Gumor ugen hen Bibilo fa er una eren kwagh a ior ken bem yô, nahan a de u nôngon num a ior shi ngu wasen mbagenev ér ve kpa ve er nahan.