1. Alaghga a cier se iyol ashighe agen sha ci u nyi?

 HANMA or cii, ashighe agen mciem ka ma gba nan iyol. Kpa er se fe kwagh u Bibilo i tese yô, se mba kera cie mbakpenev shin azôv shin kwagh u uumace vea va tagher a mi ken hemen la ga. Kpa se mba sha shighe u uma a taver se kpishi yô, nahan alaghga se lu a mciem sha kwagh u ityav mbi nôngon man ifer kua angev. (Luka 21:11) Shi alaghga se lu cian ior er mbautahav mba gomoti mba ve tôvon se a ican, kua mba hen tsombor wase mba ve hendan a mcivir u mimi la nahan. Mbagenev ishima ka i nyian ve er vea fatyô u wan ishima a ican i ve lu yan hegen, shin i alaghga vea va tagher a mi ken hemen la ga nahan.

2. Pase mlu u Davidi lu ker ken gar u Gati la.

² Ashighe nga a yange mciem gba Davidi iyol yô. Ikyav i tesen yô, shighe u Tor Saulu lu keren Davidi a ku la, Davidi yevese za lu ken gar u Gati, ken Mbafiliti. Ica gbe ga yô, i pase Akishi er i lu Davidi i we icam i amaregh i ter un ér yange wua Mbafiliti “udubu pue pue” yô. Tsô Davidi “gba cian Akishi tor u Gati tsung.” (1 Sam. 21:10-12) Ishima lu zan un iyol sha kwagh u Akishi una er a na yô. Kpa Davidi yange er nan ve kera cier un iyol ga?

3. Pasalmi 56:1-3, 11 kaa ér Davidi yange er nena ve kera cier un iyol ga?

³ Ken Pasalmi 56 la, Davidi pase er yange lu un ken ishima shighe u lu ken Gati la yô. Pasalmi la pase mciem ma Davidi lu a mi yô. Kpa shi a pase kwagh u Davidi er ve mciem nam bee yô. Zum u mciem gba Davidi iyol yô, a suur sha Yehova. (Ôr Pasalmi 56:1-3, 11.) Davidi lu a atôakyaa a suur sha Yehova. Nahan sha iwasen i Yehova yô, Davidi er kwagh ugen u tuna sha a na kpishi yô, kpa kwagh shon gema wase un. Yange yer iyol ér i hen ér un ngu orihyundu. Nahan Akishi kera soo u wuan Davidi ga, kpa gema soo ér Davidi a yem kwagh na, nahan Davidi maa war.—1 Sam. 21:13–22:1.

4. Se er nan ve jighjigh u se ne Yehova la una seer tavere? Tese ikyav.

 ⁴ Se kpa aluer se suur sha Yehova yô, se fatyô u gban ishima shimi eren kwagh sha kwaghfan shighe u mciem ma gbe se iyol yô. Nahan kpa, se er nan ve se seer suur sha Yehova hemban je yô shighe u i cier se iyolo? Ikyav i tesen yô, aluer ortwer kaa a we ér u ngu a angev yô, alaghga a cier we iyol sha hiihii la. Nahan kpa, aluer u na jighjigh wer ortwer wou la una fatyô u sôron angev mbu shon yô, ishima ia kera nyian we kpishi ga. Alaghga tsô u ungwa er a vande sôron ior mbagenev angev mbura mbu bee yô. Ka a kegh ato a we zulee shighe u u lu lamen a na pasen un er i lu u ken ishima la yô, shi u nenge wer kwagh wou gba un ishima. Shi alaghga nan ôr u gbenda u nan er mbagenev mba ve gbe angev mbura twer ve i wase ve yô. Se kpa aluer se mba henen sha akaa a Yehova a vande eren, kua a a lu eren hegen kua akaa a una va er sha ci wase ken hemen la yô, jighjigh u se ne un la una seer taver. Ka kwagh u Davidi yange er je la. Er se lu timen sha mkaanem nam ma Yehova yange mgbegha un nger ken Pasalmi 56 la, we kpa henen sha akaa a u er ve u seer nan Yehova jighjigh, shi u taver ishima shighe u mciem ma gbe u iyol yô.

HEN SHA AKAA A YEHOVA A VANDE EREN YÔ

5. Ka nyi Davidi yange hen sha mi ve kera cier un iyol ga? (Pasalmi 56:12, 13)

⁵ Er Davidi nyôr ken mlu u cier iyol nahan kpa, yange za hemen u henen sha akaa a dedoo a Yehova vande eren ken ijime la. (Ôr Pasalmi 56:12, 13.) Ken uma u Davidi cii, yange henen sha akaa a Yehova vande eren la. Ikyav i tesen yô, ashighe agen yange a hen sha akaa a Yehova a gbe la, nahan kwagh ne a umbur un er Yehova a lu a tahav, shi uumace ve doo un ishima kpishi yô. (Ps. 65:6-9) Shi yange a hen sha akaa a Yehova vande eren a mbagenev la kpaa. (Ps. 31:19; 37:25, 26) Kwagh hemban cii je yô, yange a hen sha akaa a Yehova vande eren a na kpôô kpôô la. Yehova yange hii u wasen Davidi shi kuran un shighe u Davidi lu yev la je. (Ps. 22:9, 10) Er Davidi lu henen sha akaa a Yehova vande eren a na la yô, ka keng yange una seer nan Yehova jighjigh!

6. Shighe u mciem ma gbe se iyol yô, ka nyi ia wase se u suur sha Yehova?

⁶ Shighe u i cier we iyol yô pine iyol you wer,  ‘Ka akaa a nyi nahan m nenge Yehova a vande erene?’ Hen sha ma kwagh u Yehova a gbe yô. Ikyav i tesen yô, hen sha gbenda u Yehova a nengen sha annyonov kua ufaluwa la. Aôndo gba ve sha gbenda u vea fatyô u lun a aeren a na, shin civir un ga, nahan cii kpa nengen sha a ve doo doo. Kwagh la tese ér Yehova una hemba nengen sha a vese, se mba se lu a aeren a na shi se civir un ne. (Mat. 6:25-32) Shi hen sha akaa a Yehova a er a mbacivir un la. U fatyô henen sha kwagh u or u Bibilo i ôr kwagh u nan ér yange nan lu a jighjigh u nan tavera, gayô ôron kwagh u or u civir Yehova sha ayange a ase ne. a U seer yô, hen sha akaa a Yehova a vande eren a we la. Yehova yange wase u nena ve u hingir u va fan mimi? (Yoh. 6:44) Ka sha igbenda i nyi nahan a ungwa mbamsen ou-we? (1 Yoh. 5:14) Man ka sha igbenda i nyi nahan u lu zuan a iwasen sha nagh ku Wan na la ayange ayange?—Ef. 1:7; Heb. 4:14-16.

7. Vanessa yange hen nyi ken kwagh u er profeti Daniel la ve kera cier un iyol ga?

⁷ Anmgbian u kwase ugen ken tar u Haiti, iti na ér Vanessa. b Yange nyôr ken mlu u cier iyol kpishi. Orgen hen ijiir na yange a shi yilan un shi tindin un a ilyoho hanma iyange ér una sôôr un. Kpa Vanessa venda a na wang ér una fatyô u lun ishiôr na ga. Kwagh ne na yô, ishima vihi or ne ker je yô, a ta anmgbian u kwase ne mciem iyol ér una bula un. Vanessa kaa ér: “Yange cier mo iyol kpishi.” Nahan Vanessa er nena? Yange er hanma kwagh u fatyô cii sha u kuran iyol na. Ortamen ugen yange wase un u lamen a mbautahav sha kwagh ne. Nahan kpa, anmgbian u kwase ne hemba veren ishima sha gbenda u Yehova yange kura ior nav sha ayange a tsuaa la. A kaa ér: “Or u yange kwagh u nan hii van mo ken ishima yô, lu profeti Daniel. Daniel yange er kwaghbo môm môm ga, kpa i kende un shin ihungwa i ubegha mba ijen kôr ve kpishi yô, kpa Yehova cir ubegha mbara ijô. Nahan maa m sôn Yehova mer a er or la a de u henen sha kwagh wam, shi er m lu a tahav mbu eren kwagh môm sha zayol la ga yô, m kaa a na mer a nenge sha zayol la sha ci wam. M eren nahan cii yô, kera cier mo iyol ga.”—Dan. 6:12-22.

HEN SHA AKAA A YEHOVA A LU EREN HEGEN YÔ

8. Davidi yange lu a vangertiôr ér nyi? (Pasalmi 56:8)

⁸ Shin er mlu u Davidi lu ker ken Gati la cier iyol nahan kpa, yange hemba veren ishima sha akaa a a na ve cier un iyol la ga. Davidi yange hemba veren ishima sha akaa a Yehova lu eren sha ci na hen shighe la yô. Yange nenge a igbenda i Yehova lu hemen un shi kuran un la, shi fa er Yehova kav er lu un ken ishima la yô. (Ôr Pasalmi 56:8.) Davidi shi yange lu a azende a mimi, er Yonatan kua Pristi u Tamen Ahimeleki nahan. Azende a na ne yange a taver un ishima shi a wase un. (1 Sam. 20:41, 42; 21:6, 8, 9) Shi er Tor Saulu lu keren un a ku nahan kpa, Davidi fatyô u waren. Davidi yange lu a vangertiôr ér Yehova fa zayol u un lu tagher a mi la, shi a fa er zayol shon a ne i lu un ken ishima la kpaa.

9. Ka nyi Yehova a fe sha kwagh u hanma wase?

⁹ Shighe u u tagher a zayol u a ne i cier we iyol yô, umbur wer Yehova fa zayol wou la, shi a fa er zayol shon a ne i lu u ken ishima la kpaa. Ikyav i tesen yô, Yehova yange nenge ican i Mbaiserael lu yan ken tar u Igipiti la tseegh ga, kpa “fa atsan a ve [lu yan la cii].” (Eks. 3:7) Davidi yange wa icam kaa ér Yehova nenge a mbamzeyol nav, shi a fa er mbamzeyol mbara ve lu ‘zan uma na iyol yum yô.’ (Ps. 31:7) Shi ior mba Aôndo yange vea yaan ican sha ci u akaa a ve er sha ibume je kpa, ‘Un kpaa a yaan ican,’ shin i vihi un er ve lu yan  ican yô. (Yes. 63:9) Shighe u mciem ma gbe u iyol yô, Yehova ka a fa er i lu u ken ishima la, shi a kegh iyol u wasen we sha er a kera cier we iyol ga yô.

10. Er nan ve u lu a vangertiôr wer Yehova fa hanma zayol wou shi una wase u u wan ishima a mi?

¹⁰ Shighe u u tagher a zayol u cier we iyol yô, alaghga a taver we u nengen a igbenda i Yehova a lu wasen we la. Nahan ka nyi u fatyô u erene? Sôn un a wase u u nenge a igbenda i a lu wasen we la. (2 Utor 6:15-17) Maa hen sha akaa ne: Anmgbian nan na kwaghôron shin nan na ikyaa ken mkombo, nahan kwagh u nan ôr la taver we ishimaa? Ma takeda, shin vidio, shin ma icam ken atsam a ase agen la taver we ishimaa? Anmgbian nan ôr u ma kwagh u nan we ishimaverenkeghen shin nan ôr u ma ivur Bibilo? Alaghga iwasen i se zough a mi hen anmgbianev asev mba nomso man mba kasev, kua ishimataver i se zough a mi ken Mkaanem ma Aôndo la ia ngôôr hungur se ga. Nahan kpa, doo u se umbur ser akaa ne ka uiyua mba Yehova a ne se yô. (Yes. 65:13; Mar. 10:29, 30) Uiyua mban cii tese ér Yehova wa u ikyo. (Yes. 49:14-16) Shi ve tese ér a kuma u u na un jighjigh.

11. Ka nyi yange i wase Aida ve kera cier un iyol ga?

¹¹ Anmgbian u kwase ugen ken tar u Senegal, iti na ér Aida. Yange ver ishima nenge er Yehova wase un shighe u tagher a zayol yô. Er lu wan u hiihii hen tsombor na yô, mbamaren nav ver ishima ér a nôngo a lu a inyaregh kpishi sha er una nenge sha iyol na kua ve yô. Kpa va gem eren kwagh akuma akuma sha er una zua a ian i eren pania yô, kera lu a kwagh kpishi ga. Yange ishima vihi tsombor na, shi ve puu un. A kaa ér: “Yange cier mo iyol. Lum er me fatyô u wasen mbamaren av ga, shi hanma or nana lam sha a mo dang nahan. Kwagh ne na yô, Yehova je kpa m na un ibo er a de ér akaa a vihin a erem yô.” Shighe kar yô, va ungwa kwaghôron u i na ken mkombo yô. A kaa ér: “Ornan kwaghôron la yange umbur se ér nyityôkwagh i nan ishimanyian shin i cieryol i se tagher a mi cii yô, Yehova fa. Kure kure tsô, kwaghwan u mbatamen kua u mbagenev wasem u nengen er m doo Yehova ishima yô. M hiin u eren msen hen Yehova yô maa, m hii u lun a vangertiôr mer una wasem, shi er m nenge a igbenda i Yehova ungwa mbamsen av la yô, m zua a bem.” Shighe kar yô, Aida zua a tom u u lu nan un inyaregh ki una za hemen u eren pania  shi nengen sha mbamaren nav kua mbagenev yô. A kaa ér: “M hen u suur sha Yehova a ishima i môm. Hegen ne kwagh ka una cier mo iyol man mea er msen yô, mciem av ma bee.”

KA NYI YEHOVA UNA VA ER KEN HEMENE?

12. Pasalmi 56:9 kaa ér Davidi yange lu a vangertiôr ér nyi?

¹² Ôr Pasalmi 56:9. Ivur ne pase kwagh ugen u yange wase Davidi shighe u mciem gba un iyol yô. Shin er i lu keren un a ku nahan kpa, Davidi lu henen sha akaa a Yehova una va er a na ken hemen la. Yange fa ér Yehova una yima un sha shighe vough. Sha ci u Yehova vande kaan ér Saulu una karen kera yô, Davidi una lu tor u Iserael. (1 Sam. 16:1, 13) Davidi yange fa je ér nyityôkwagh i Yehova a tende zwa u eren cii yô, ka a er nahan vough.

13. Se fatyô u lun a vangertiôr ser Yehova una er nyi?

¹³ Ka nyi Yehova a tende zwa u eren sha ci wou-we? Se mba veren ishima ser Yehova a yange mbamzeyol u tan sha a vese ga. c Kpa umbur wer nyityô zayol i u lu tagher a mi hegen cii yô, Yehova una va kar a mi kera ken tar u he u u lu van la. (Yes. 25:7-9) Aôndo u a gbe se la ngu a tahav mbu una fatyô u nderen mbakpenev, shi been se iangev kua mbamzeyol asev mba ken ishima, shi karen a hanma or u nan hendan a vese cii kera.—1 Yoh. 4:4.

14. Ka akaa a nyi nahan se fatyô u henen sha mi?

¹⁴ Shighe u mciem ma gbe u iyol yô, hen sha akaa a Yehova una va er ken hemen la. Ta ashe ken ishima you nenge shighe u a va kar a Satan kera, shi a tim mbaaferev, a gema a lu mbaperapera tseegh vea lu uma sha tar, shi mbamyen asev kpa a kar a ve kera kure kure ve a lu ken ishima la. Mkohol u vesen u yange i er ken inyom i 2014 la, yange i tese ikyav er se fatyô u henen sha ishimaverenkeghen yase la yô. Anmgbian ugen yange lam vea tsombor na sha gbenda u a va ôr mkaanem ma i nger ken 2 Timoteu 3:1-5 la ken Paradiso yô, a kaa ér: “Ken tar u he la, ashighe a hemban doon aa va. Gadia ior vea hingir mba soon mbagenev man mba soon mimi man mba eren kwagh akuma akuma man mba hiden a iyol ijime man mba wuese Aôndo man mba ungwan mbamaren vev, man mba wuese kwagh man mba eren kwagh a ior sha mimi, man mba lun a dooshima man mba gban zwa môm a mbagenev sha kwagh, man mbaôron akaa a dedoo sha iyol i mbagenev man mbakôron iyol ve tsaha, man mbalun asema legh legh man mba soon kwagh u dedoo, man mba eren kwagh a azende a ve sha mimi, man mba norom sha kwagh ga, man mba kenden a iyol sha ga man mba Aôndo a hemba doon ve ishima a akaa a nan msaanyol yô; vea lu mba aeren a ve a tese ér mba civir Aôndo sha mimi yô; var a a ambaaior ne.” U lamen vea mba hen tsombor wou, shin mba u civir Yehova a ve imôngo la er uma una va lu ken tar u he la kpa?

15. Ka nyi yange i wase Tanja shighe u mciem gba un iyolo?

¹⁵ Nenge kwagh u yange er anmgbian u kwase ugen ken tar u North Macedonia yô. Iti na ér Tanja. Yange mbamaren nav hendan a na kpoghuloo shighe u hii u henen Bibilo la. Nahan kpa, er Tanja lu henen sha akaa a Yehova una va er ken hemen la yô, kwagh la wase un za hemen u civir Yehova sha mimi, kua shighe u yange mciem ma gbe un iyol je kpaa. A kaa ér: “Akaa agen a yange m lu henen mer aa erem la, erem ga. Hanma iyange i mea za mkombo cii yô, ngôm a gbidyem. Mbamaren av yange ve tam mciem iyol ér aluer m hingir Orshiada u Yehova yô, vea wuam.” Ken masejime yô, mbamaren mba Tanja va zenda un hen ya kera. Nahan Tanja er nena? A kaa ér: “Yange m hemba veren ishima sha msaanyol u me lu ker gbem sha won sha ci u m tsua u civir Yehova sha mimi la. M hen sha injar  i Yehova una va nam ken tar u he sha ci u akaa a alaghga m de a karem ken tar ne la. Shi m hen er akaabo cii me va kera umbur ga yô.” Tanja za hemen u civir Yehova sha mimi. Man sha iwasen i Yehova yô, a va zua a ijiir i tsan ken masejime. Hegen ne, Tanja vôso anmgbian u a civir Yehova sha mimi yô. Un vea nom na mba eren tom u pasen kwagh hanma shighe la saan saan.

SEER NAN YEHOVA JIGHJIGH HEGEN

16. Ka nyi ia wase se ve se za hemen u taver ishima shighe u se nenge akaa a i ôr ken Luka 21:26-28 la a lu erene?

¹⁶ Sha shighe u zegecan la, uumace cii vea “hume sha ci u mciem.” Kpa ior mba Aôndo yô, vea tile dông shi vea taver ishima. (Ôr Luka 21:26-28.) Se taver ishima sha ci u nyi? Sha ci u se vande henen u suur sha Yehova hoghor se. Tanja u se vande teren kwagh na la, kaa ér akaa a a er un ken uma la nga wasen un u wan ishima a mbamtaver. A kaa ér: “M fa er Yehova una fatyô u wasen se u wan ishima a nyityô mtaver i se tagher a mi, shi una ver se doo doo kpaa yô. Ashighe agen a lu inja er mbagenev mba a tahav sha akaa nahan, kpa Yehova hemba ngun a tahav a hanma or cii. Shi zayol ugen alaghga una va a taver, kpa una bee.”

17. Ivur yase i sha inyom i inyom i 2024 ne ia wase se nena? (Nenge foto u sha igbende.)

¹⁷ Akaa nga kpishi nyian a aa na mciem ma a gba se iyol yô. Kpa se fatyô u nôngon sha er mciem mara ma a gure se ga, vough er Davidi nahan. Ivur yase i sha inyom i inyom i 2024 ne, ka msen u Davidi yange er hen Yehova yô, a kaa ér: ‘Sha iyange i mciem ma gbem iyol yô, me suur sha a We.’ (Ps. 56:3) Takeda ugen u pasen asember a ken Bibilo ôr kwagh u ivur ne kaa ér, Davidi yange henen sha mbamzeyol nav, shin sha akaa a a na mciem gba un iyol la ga. Kpa yange gema suur sha Or u nana yima un la. Hen sha ivur yase i sha inyom ne ken iwer i i lu van la, hemban je yô shighe u u tagher a akaa a a ne mciem ma gbe u iyol yô. Tôô shighe hen sha akaa a Yehova yange er sha ayange a tsuaa la, kua a a lu eren hegen, man akaa a una va er ken hemen la kpaa. Aluer u er nahan yô, u fatyô u ôron er Davidi ôr nahan wer: “Ka sha Aôndo m suur ye, me cia ga.”—Ps. 56:4.