Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

NGEREN U TIMEN SHA MI 13

Mcivir u Mimi Una Na a Hemba Saan We Iyol

Mcivir u Mimi Una Na a Hemba Saan We Iyol

“We Yehova, Aôndo wase, u kuma u ngohol iengem man icivir man tahav.”—MPA. 4:11.

ICAM 31 Se Zende a Ter Aôndo!

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1-2. Ka nyi se er ve Yehova una lumun a mcivir wase?

 KA A kaa ér or ngu “civir Aôndo” nahan, ka nyi ka i va u ken ishima? Alaghga ka u hen wer mba ôron kwagh u ma anmgbian u nan gure anu inya nan lu eren msen sha gbashima, pasen Yehova er i lu nan ken ishima la jighilii, cii ve nana mase yaven yô. Shin ka wea ungwa ishember i “mcivir” la yô, u hen wer ka mcivir u hen tsombor, u mba hen ma tsombor ve tem ve lu henen Bibilo yughur yughur yôô?

2 Shighe u or nan lu eren msen yô, nan ngu civir Yehova. Shi shighe u mba hen tsombor ve tem ve lu henen kwagh kpaa, tsombor la ngu civir Yehova. Nahan Yehova una lumun a mcivir ve la kpa? Una lumun a mi, aluer mcivir ve zua sha awashima u Yehova, shi mba civir un ka sha ci u a doo ve ishima, shi ve nenge ér a kuma u vea civir un yô. Yehova doo se ishima kpishi. Se fa ser ka un a kuma u se civir ye, nahan se soo u civir un sha gbenda u u hembe lun u vough la.

3. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

3 Ken ngeren ne, se lu timen sha mcivir u Yehova yange lumun a mi sha ashighe a tsuaa la. Shi se time sha akaa anigheni a Yehova a soo ér se eren nyian ken mcivir wase yô. Er se lu timen sha kwagh ne la, se lu henen sha akaa a i gbe u se ayol ase se seer eren ve, se hemba civir Aôndo sha gbenda u a soo la yô. Shi se time sha atôakyaa a ka sea civir Yehova sha mimi ve, i saan se iyol yô.

MCIVIR U YEHOVA LUMUN A MI SHA ASHIGHE A TSUAA LA

4. Ior mba yange ve civir Aôndo cii man shighe u Mbakristu la, yange ve nenge ér Yehova kuma u vea civir un shi ve tese ér a doo ve ishima sha nyi gbenda?

4 Mbajighjigh mba yange ve lu cii man shighe u Mbakristu la, er Abel man Noa man Aberaham kua Yobu nahan, yange ve nenge ér Yehova kuma u vea civir un shi ve tese ér a doo ve ishima. Sha nyi gbenda? Yange ve ungwan imo i Aôndo, shi ve na un jighjigh, shi ve naan un iniav. Bibilo ôr se hanma kwagh u yange gba u vea eren ken mcivir ve la ga. Kpa ikyav tese wang ér yange ve naan un icivir, shi Yehova lumun a gbenda u ve civir un la je ka u henen a hen ga. Shighe karen yô, Yehova maa na Mbaiserael mba ve lu tsombor u Aberaham la atindi a i yer ér atindi a Mose la. Atindi ne lu a akaawan ker a tesen er Yehova soo ér i civir un la.

5. Shighe u i nder Yesu shin ku kera la, Yehova soo ér mbadondon Yesu ve civir Aôndo nena?

5 Yesu yange va kpen shi mba nderen un shin ku kera yô, Yehova kera soo ér i civir un sha atindi a Mose la ga. (Rom. 10:4) Yange gba u Mbakristu vea dondo tindi u he, ka “tindi u Kristu” je la. (Gal. 6:2) Lu u vea dondo tindi u Kristu ne sha u ôron un kôron ken ityou, shi kuran atindi kpishi a sha akaa a i lumun ér i er man a i venda la tseegh tsô ga, kpa lu u vea dondo tindi ne sha u eren kwagh ken uma ve er Yesu kpa eren nahan, shi vea dondon ityesen na. Nyian kpa, Mbakristu mba nôngon sha afatyô ve cii dondon Kristu sha er a doo Yehova a ve, shi vea “zua a mmem” yô.—Mat. 11:29.

6. Ngeren ne una wase se nena?

6 Se nguren timen sha akaa a se eren ken mcivir wase ne yô, hanma kwagh u se lu lamen sha mi cii, pine iyol you wer, ‘M sôr gbenda u m eren kwagh ne la tsembelee vee?’ Shi u fatyô u pinen wer, ‘Me fatyô u seer sôron gbenda u m civir Aôndo la kpa?’ I saan we iyol a kwagh u u lu eren hegen la. Kpa doo u u sôn Yehova wer a wase u sha er u nenge a kwagh u u fatyô u seer sôron ken uma wou yô.

KA AKAA A NYI NAHAN SE EREN KEN MCIVIR WASE?

7. Yehova nengen mbamsen mba ka se er se pase un er i lu se ken ishima jighilii la nena?

7 Shighe u se lu eren msen hen Yehova yô, se mba civir un. Ruamabera tôô mbamsen asev kar sha insensi u yange i er un tsembelee, i naan Aôndo nagh a mi ken tabernakel, kpa ken masejime va lu ken tempel la. (Ps. 141:2) Ihyuma i insensi la yange i doo Aôndo kpishi. Nahan kape mbamsen mba ka se er hen a na se pase un kwagh u a lu se ken ishima jighilii la ka ve lu un “kwagh u ember” je la, ka sea er ve sha asember a taver ga je kpaa. (Anz. 15:8; Dut. 33:10) Se mba a ityôkyaa i injaa i nan jighjigh ser ka i doo Yehova u ungwan er se lu sughun un shi pasen er un doo se ishima yô. Ka a soo ér se pase un akaa a a ze se iyol yô, man ishimaveren yase kua asaren a ase. Hanma shighe u u soo u eren msen hen Yehova yô, tôô shighe hen sha akaa a u soo u ôron ken msen shon la. U er nahan yô, ihyuma i insensi wou la ia hemba doon Teru u sha la cii.

8. Ka hanma shighe nahan ka se hemba zuan a ian i dedoo i wuese Aôndo?

8 Shighe u se lu wuese Yehova yô, se mba civir un. (Ps. 34:1) Ka se wuese Yehova sha u ôron mbagenev er aeren a na a doo yô, kua er ityom na i doo se la kpaa. Aluer se mba wuese Yehova yô, se fatyô u ôron akaa a dedoo kpishi sha kwagh na. Aluer se mba tôôn shighe henen sha akaa a dedoo a Yehova a er sha ci wase la cica cii yô, se lu a atôakyaa kpishi a wuese un. Ka shighe u se due kwaghpasen la je ka se hemba zuan a ian i dedoo i ‘nan Aôndo nagh ku iwuese’ ye, “ka ityamegh ki ityumbujôôv yase” je la. (Heb. 13:15) Er ka i doo u se vande henen sha kwagh u se soo u ôron ken msen cii ve se er msen hen Yehova nahan, kape mba se pasen ve kwagh la kpa ka i doo u se vande henen sha kwagh u se soo u za ôron a ve la cii ve se mase duen kwaghpasen je la. Se soo ser se naan Aôndo wase “nagh ku iwuese” ku hemban doon cii. Ka nahan ve ka se pasen ior kwagh se lamen a ve sar sar ye.

9. Ka sea kohol imôngo er Mbaiserael yange ve kohol la nahan, kwagh la a wase se nena? Pase gbenda môm u mbamkombo ve wase u la.

9 Shighe u se lu ken mkombo yô, se mba civir Yehova. Yange i kaa a Mbaiserael mba tsuaa mbara ér: “Nomsombaiorov ou cii ve̱ va sha ishigh ki TER, Aôndo wou, kwa tar, hen ijiir i Una tsuwa la.” (Dut. 16:16) Yange i gba u vea undu uya vev kua ishule ve a mbakuran shio. Kpa Yehova tôndo zwa a ve ér: ‘Ma or nana tom tar wou zum u u lu zan hen ishigh ki Ter Aôndo wou ga.’ (Eks. 34:24) Mbaiserael mba ve cian Aôndo la na Yehova jighjigh tôô ave sha, nahan ve zaan uiniongo mba i eren hanma inyom la. Yange vea za yô, ve zua a iveren kpishi, sha ci u kwagh ne a na ve seer kaven atindi a Aôndo shi ve hen sha aeren a na a dedoo la, shi i doo ve u lun vea mbagenev mba ve civir Aôndo a ve imôngo la. (Dut. 16:15) Se kpa kape ka sea nôngo sha afatyô wase cii sea za mbamkombo mba Mbakristu ve, se zua a akaa a doon kpishi je la. Shi hen er ka sea wa iyol sha mkombo tsembelee, sea va na mlumun tiônôô sha u taver mbagenev asema ve, kwagh la a doo Yehova yô.

10. Icam i wan ka kwagh u vesen ken mcivir wase sha ci u nyi?

10 Shighe u se lu wan icam vea anmgbianev asev mba nomso man mba kasev yô, se mba civir Yehova. (Ps. 28:7) Mbaiserael yange ve nenge icam i wan ér ka kwagh u hange hange ken mcivir u Yehova. Tor Davidi yange tsua Mbalevi 288 ver ve ér ve lu mbawan atsam ken tempel. (1 Kron. 25:1, 6-8) Nyian kpa, ka se tese ser Aôndo doo se ishima sha u wan atsam a wuese un. Ikyenge yase ia doo shin ia doo ga kpa, ka kwagh u kwagh a gbe sha mi la ga. “Se cii ka se nôngo gbeev acin imôngo” shighe u se lu lamen yô. Kpa kwagh la yangen se u ôron kwagh ken mkombo u tiônnongo shin shighe u se lu pasen kwagh ga. (Yak. 3:2) Kape aluer ikyenge yase i wan icam doo kuma ga kpa, kwagh la una yange se u wan icam i wuese Yehova ga je la.

11. Er i ôr ken Pasalmi 48:13 nahan, doo u tsombor wase ua ver shighe u teman henen Bibilo sha ci u nyi?

11 Shighe u se lu henen Mkaanem ma Aôndo shi tesen mbayev asev kwagh u Yehova yô, se mba civir un. Yange a lu sha Iyange i Memen yô, Mbaiserael ve de ityom i ve eren ayange ayange la cii, ve hide ve eren akaa a a wase ve u seer lun vea Aôndo kôôsôô yô. (Eks. 31:16, 17) Mbajighjigh mbagenev ken a ve yange ve tese ônov vev kwagh u Yehova kua aeren a na, a a doo yum la. Nyian ne, se kpa gba hange hange u se ver shighe u ôron Mkaanem ma Aôndo shi henen ma. Kwagh ne ka kwagh ugen u se eren ken civir wase yô, shi kwagh ne ka a wase se u seer kporom hen Yehova. (Ps. 73:28) Shi aluer se mba henen Mkaanem ma Aôndo imôngo hen tsombor wase yô, se fatyô u wasen kov u ken jime, ka mbayev asev je la, vea soo Ter wase u sha u se doo un ishima la, shi vea ya ijende vea na.—Ôr Pasalmi 48:13.

12. Gbenda u Yehova nenge mba ve lu eren tabernakel shi sôron ér a lu ker wang la tese se nyi?

12 Shighe u se yar tom u maan Iyou i Tartor shin ma iyou sha ci u Yehova, shin se lu sôron imba iyou la ker yô, se mba civir Yehova. Bibilo tese ér tom u eren tabernakel shi sôron un ér a lu ker wang la lu “tom u icighanjiir” shin icighantom. (Eks. 36:1, 4) Nyian kpa, ka sea yar u maan Iyou i Tartor shin ma iyou sha ci u Yehova yô, a nenge ér se mba civir un, shin se mba eren icighantom. Anmgbianev mba nomso man mbakasev mbagenev ka ve na ayol a ve u eren ityom ne shighe gôgônan. Se mba wuese kwagh u hange henge u ka ve er u suen tom u Tartor ne kpa? Kpa ka cii la ga, ka ve eren tom u pasen kwagh la kpaa. Alaghga mbagenev ken a ve vea soo u lun upania je kpaa. Mbatamen vea fatyô u tesen ér mba suen tom u maan kwagh ne sha u nan anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ve eren tom kpoghuloo mban ian ér ve lu upania, shighe u ve kuma yô. Aluer se fa u eren tom u maan kwagh la shin se fa ga kpa, se cii se fatyô u wasen u sôron ayou ne kimi kua ken won cii lun wang.

13. Doo u se nenge uiyua mba se ne u suen tom u tartor la nena?

13 Shighe u se lu nan iyua i suen tom u tartor yô, se mba civir Yehova. Yange gba u Mbaiserael vea vaan sha ishigh ki Yehova ave gbilin ga. (Dut. 16:16) Yange i gba u hanma or nana vaan a iyua i nan fetyô u nan la cii. Er ve lu eren kwagh ne yô, ve lu tesen ér akaa a Yehova a er sha ci u iwasen ve la cii, nga ve a inja. Se tese ser Yehova doo se shima shi akaa a a er sha ci wase la nga se a inja nena? Gbenda môm u se fatyô u eren kwagh ne yô, ka u eren iyua sha inyar er se fetyô la cii, sha u suen tiônnongo wase kua tom u pasen kwagh u i lu eren sha tar cii la. Apostoli Paulu yange ôr kwagh sha kwagh ne ér: “Or ka nana̱ hii keghen iyol u nan iyua yô, ka i̱ je Aôndo ka a ngohol ye, sha ci u ka a ver ishima ér or nana̱ na kwagh u nan lu a mi la, ka kwagh u nan lu a mi ga la ga.” (2 Kor. 8:4, 12) Ka i saan Yehova iyol a hanma kwagh u se fetyô u nan cii, ka una vese ga je kpaa.—Mar. 12:42-44; 2 Kor. 9:7.

14. Anzaakaa 19:17 tese ér, Yehova ka una nenge sea wasen anmgbianev mba ve lu a kwagh ga la nahan, i lu un nena?

14 Shighe u se lu wasen anmgbian u nan lu a kwagh ga yô, se mba civir Yehova. Yehova yange tôndo zwa a Mbaiserael mba ve wasen mbaatsanev la ér una na ve injar. (Dut. 15:7, 10) Hanma shighe u se wase anmgbian u ken tiônnongo u nan lu a kwagh ga yô, Yehova ka a nenge ér ka un jighilii je se ne un iyua ye. (Ôr Anzaakaa 19:17.) Ikyav i tesen yô, zum u Mbakristu tindi a iyua i za na Paulu ken purusu yô, Paulu yila iyua la ér, “nagh ku i lumun ku, ku doo Aôndo tsung” yô. (Fil. 4:18) Hide hen ase sha kwagh u anmgbianev mba ken tiônnongo wou, nahan pine iyol wer, ‘Or ngu u me fatyô u wasen nan yôô?’ Yehova ka una nenge sea eren kwagh a shighe wase man agee ase man mfe wase kua akaa a iyolough agen sha u wasen mbagenev mba ve lu a kwagh ga la yô, i doo un kpishi, sha ci u ka a nenge kwagh la ér se mba civir un.—Yak. 1:27.

MCIVIR U MIMI UNA NA A SAAN SE IYOL

15. Er i gbe u saa se tôô shighe shi se nôngo kpoghuloo ve se civir Aôndo sha mimi nahan kpa, ka i yuhwa se ga sha ci u nyi?

15 Saa se tôô shighe shi se nôngo kwagh kpoghuloo ve se fatyô u civir Yehova sha mimi ye. Kpa kwagh ne yuhwa ga. (1 Yoh. 5:3) Yuhwa ga sha ci u nyi? Sha ci u se mba civir Yehova ser a doo se ishima. Tôô ase wer wanye u kiriki nan soo u kperan foto nan ter u nan. Alaghga nana tôô ahwa kpishi u kperan foto la sha ci u ter u nan. Kpa nana hide a vaa afanyô sha shighe u nan tôô nan kpera foto la ga. Ter u nan la doo nan ishima, nahan saan nan iyol u nan ter u nan la iyua shon. Se kpa, er Yehova a doo se ishima yô, kape ka i saan se iyol u tôôn shighe wase shi nôngon kpoghuloo civir un sha mimi je la.

16. Mbaheberu 6:10 tese ér, Yehova nengen kwagh u hanma wase nan fetyô u eren sha ci na la nena?

16 Mbamaren mba ônov vev ve doo ve ishima la, mba veren ishima ér ônov vev cii ve na ve iyua i lun inja i môm ga. Ve fa er mbayev vev ve lu kposo kposo, shi akaa a vea fatyô u eren la kpa a lu kwaghmôm ga yô. Kape Ter wase u sha la kpa a fe kwagh u hanma wase nana fatyô u eren je la. Alaghga u fatyô u eren kwagh hemban mbagenev kpishi mba u fe ve shi ve doo u ishima la. Shin alaghga u fatyô u eren kwagh kpishi er mbagenev ve eren la ga, sha ci u iyolbeen man angev shin tom u nengen sha tsombor. Aluer kwagh ngu nahan kpa, iyol i de kpen we ga. (Gal. 6:4) Yehova una hungur a tom u u lu eren sha ci na la ga. Aluer u ngu eren un tom er u fetyô la cii, man a awashima u vough yô, a doo un a we kpishi. (Ôr Mbaheberu 6:10.) Yehova ka a fa mbaawashima ou je kpaa. A soo ér i saan we iyol a kwagh u u fetyô u eren sha ci na la.

17. (a) Aluer akaa agen a se eren ken mcivir wase la nga taver se u eren yô, se er nena? (b) Pase er ma kwagh ken akaa a se eren ken mcivir wase la a wase u la. (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “ Eren Akaa a Aa Na a Hemba Saan We Iyol Yô” la.)

17 Aluer akaa agen a se eren ken mcivir wase ne, er u henen kwagh sha tseeneke, man u pasen kwagh nahan, nga taver se u eren yô, se er nena? Aluer se mba eren akaa ne nduuluu yô, aa hemba wasen se, nahan a hemba saan se iyol. Se fatyô u tôôn gbenda u se civir Aôndo la karen sha akaa agen a se eren yô, er u eren ma iniumbe shin henen u kuhwan ma ityogholough nahan. Aluer se mba eren akaa ne hanma shighe ga yô, se fatyô u fan a tsembelee ga. Kpa aluer se tsua ser se eren akaa ne hanma iyange yô, ka nyi ia ere? Alaghga sha hiihii la se lu tôôn miniti kpuaa kpuaa eren a, kpa se lu seer shighe u eren a la kure kure. Se nengen er kwagh u dedoo a lu duen ken iniôngon yase la yô, isharen yase i henen kwagh sha ashighe ne ia lu seer a seer, shi kwaghhenen una hemba maan se iyol. Kape gbenda u se civir Aôndo la kpa i lu je la.

18. Ka nyi i hembe lun kwagh u hange hange u se fatyô u erene, man aluer se er kwagh shon yô, ka nyi ia ere?

18 Kwagh u a hembe lun hange hange u se fatyô u eren yô, ka u civir Yehova a ishima yase cii. Aluer se mba eren nahan yô, a saan se iyol kpishi ken uma ne, shi se lu a ishimaverenkeghen i va civir Yehova gbem sha won. (Anz. 10:22) Hegen je kpa, ishima kera nyian se ga, sha ci u se fa ser Yehova ka a wase mba civir un shighe u ve nyôr ken zayol yô. (Yes. 41:9, 10) Se mba a atôakyaa a injaa a saan se iyol, er se lu civir Ter wase u sha u se doo un ishima, u a kom u “ngohol iengem man icivir” i akaa a a gbe la cii a lu nan un la yô!—Mpa. 4:11.

ICAM 24 Va sha Uwo u Yehova

^ Ikyum. 5 Er i lu Yehova Aôndo a gbe akaa cii yô, ka un a kom u se civir ye. Kpa saa se dondon atindi a na kua akaawan a na ve, una lumun a mcivir wase ye. Ken ngeren ne, se lu timen sha akaa anigheni a se eren ken mcivir u mimi yô. Shi se fa igbenda i se fatyô u seer eren akaa shon, man er akaa ne a fatyô u van se a msaanyol kpaa yô.