Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

NGEREN U TIMEN SHA MI 13

Tesen Ônov Ou Kwagh u Yehova ken Akaa a A Gbe La

Tesen Ônov Ou Kwagh u Yehova ken Akaa a A Gbe La

‘Ka an nan gbe akaa ne?’—YES. 40:26.

ICAM 11 Igbetar Ngi Wuese Aôndo

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ a

1. Mbamaren soo ér mbayev vev ve er nyi?

 NE MBAMAREN, se fa ne soo ner ne wase mbayev enev ve fa Yehova shi a doo ve ishima. Kpa mba nengen a Aôndo ga. Nahan ne er nan ve ne wase mbayev enev vea nenge ér ngu kpôô kpôô, shi vea kporom hen a naa?—Yak. 4:8.

2. Mbamaren vea tese mbayev vev kwagh u aeren a Yehova nena?

2 Gbenda u vesen u ne wase mbayev enev vea kporom hen Yehova yô, ka u henen Bibilo a ve. (2 Tim. 3:14-17) Nahan kpa, Bibilo pase gbenda ugen u mbayev vea fatyô u henen kwagh u Yehova yô. Ken takeda u Anzaakaa la, ter ugen wa wan na kwagh ér mayange a de deen u kenger aeren a Yehova, a se nengen a mi ken akaa a igbetar la ga. (Anz. 3:19-21) Se lu timen sha igbenda igen i mbamaren vea wase mbayev vev u nengen a aeren a Yehova ken akaa a a gbe la yô.

U TESE MBAYEV OU KWAGH KEN AKAA A AÔNDO A GBE LA NENA?

3. Gba u mbamaren vea wase mbayev vev nena?

3 Bibilo kaa ér “hii sha igbetar je, mba nengen a aeren a [Aôndo] a i nengen a mi bong ga la wang, sha ci u mba nengen a a ken akaa a a gbe la.” (Rom. 1:20) Mbamaren, a shi nan kpa ka i doo ne u duen man ahumbe vea mbayev enev. Tôô nen shighe la wase nen ve ve nenge er “akaa a [Aôndo] a gbe” la a tese aeren a na a a doo yum la yô. Sha nahan yô, de se nenge nen kwagh u mbamaren vea fatyô u henen ken ikyav i Yesu yô.

4. Yesu yange tese mbahenen nav kwagh ken akaa a Aôndo a gbe la nena? (Luka 12:24, 27-30)

4 Nenge ase er Yesu yange tese ior kwagh u vea fatyô u henen ken akaa a Aôndo a gbe yô. Kwagen la, Yesu kaa a mbahenen nav ér ve kenger ugugôô man ufaluwa. (Ôr Luka 12:24, 27-30.) Yesu yange una soo kpa ma ôr kwagh u annyam shin imendenegh kigen kposo, kpa gema ôr kwagh u annyon man faluwa, akaa a mbahenen nav vande fan kwagh u a tsembelee yô. Adooga yange mbahenen nenge er ugugôô lu purugh sha kwavaôndo yô, shi ve lu nengen a uimondon mba faluwa ken toho. Ta ashe ken ishima you nenge er Yesu yange una lu tesen ave sha akaa ne shighe u lu lamen la yô. Yange ôr ve kwagh u akaa a ahar ne been maa tese ve kwagh u vesen u wasen ve u fan er Ter na a ne kwagh wuee shi a tesen erdoo yô: Inja na yô, Yehova una na mba ve civir un sha mimi la akondo man kwaghyan, vough er a eren a ugugôô man ufaluwa nahan.

5. Mbamaren vea fatyô u tesen wanye kwagh u Yehova ken akaa a igbetar er nyi nahana?

5 Mbamaren, shighe u ne lu tesen mbayev enev yô, ne dondo ikyav i Yesu nena? U fatyô u ôron wan wou kwagh u a hembe doon we ken akaa a Aôndo a gbe la yô. A fatyô u lun an-inyam gayô imendenegh. U ôron nan kwagh shon cii yô, a gba u u pase nan kwagh u kwagh la a tese se sha kwagh u Yehova yô. U fatyô u pinen wan wou la an-inyam u a hembe doon un, shin imendenegh kpaa. Aluer u ngu lamen sha kwagh u a hembe doon un la yô, una hemba keghen ato a we zulee shighe u u lu nôngon wer u tese un kwagh u Yehova la.

6. Ka nyi se fatyô u henen ken ikyav i ngô u Christopher laa?

6 Saa mbamaren vea tôô gôgô shighe vea tôv sha kwagh u an-inyam shin imendenegh cii ve vea pase wanye er kwagh shon a tese kwagh u Yehova la yee? Ei, saa vea er nahan ga. Shighe u Yesu lu ôron er ugugôô ve ye kwagh, man er ufaluwa ve vesen la, yange ôr akaa kpishi ga. Ashighe agen wan wou nana soo ér we u ôr nan akaa kpishi sha ma kwagh u Aôndo a gbe yô. Nahan kpa, ashighe agen yô, aluer nan soo u fan akaa la vighe vighe, kpa u gema u ôr kwagh kpishi ga shin u pine nan mpin sha kwagh shon tseegh kpa, kwagh la una wase nan u kaven kwagh u u soo wer nana fa la. Anmgbian ugen umbur er kwagh ne yange a wase un shighe u lu iyev la yô, iti na ér Christopher. A kaa ér: “Ngôm yange a ôr se kwagh cuku tseegh u wasen se u nengen er akaa a igbetar a a kase se la a lu a inja kpishi yô. Ikyav i tesen yô, yange sea za ikyua a iwo yô, a kaa ér: ‘Nenge iwo ne i kehe shi i doo u kenger sha wono! Kwagh u Yehova kpilighyol ga he?’ Shin shighe u se ze hen kpe ityeku yô, a kaa ér: ‘Nenge a agôndoamnger la a lu a tahav sha wono! Aôndo ngu a tahav ga he?’ ” Christopher kaa ér: “Akaa a yange a ôr tiônôô la yange a wase se kpishi u henen kwagh.”

7. U tese mbayev ou u henen sha akaa a Aôndo a gbe la nena?

7 Mbayev ou vea nguren vesen yô, wase ve ve hii u henen sha akaa a Yehova a gbe la shi nengen a aeren a na ken akaa shon. U fatyô u lamen a mbayev ou sha ma kwagh u Yehova a gbe yô, maa pinen ve wer, “Kwagh ne tese ne nyi sha kwagh u Yehova?” Alaghga kwagh u mbayev ou vea ôr la una kpiligh we iyol shi a saan we iyol kpaa.—Mat. 21:16.

KA HANMA SHIGHE U FATYÔ U TESEN MBAYEV OU KWAGH KEN AKAA A AÔNDO A GBE LAA?

8. Mbamaren mba ken Iserael yange vea zenden “sha gbenda” vea mbayev vev yô, ve fatyô u eren nyi?

8 Yehova yange kaa a mbamaren mba ken Iserael ér ve tesen mbayev vev atindi a na shighe u ve lu zenden “sha gbenda” yô. (Dut. 11:19) Yange igbenda kar ajiir wue wue ken toho ken tar u Iserael la. Nahan ior a karen yô, ve nengen a annyamev man annyonov kua ufaluwa atô kposo kposo. Yange mbamaren mba ken Iserael vea zenden sha igbenda vea mbayev vev yô, ve fatyô u lamen a mbayev vev sha akaa a Yehova a gbe la. Nyian kpa kape ne mbamaren ne lu a aan a ne fatyô u tesen mbayev enev kwagh ken akaa a igbetar je la. Nenge nen er mbamaren mbagenev ve er kwagh ne yô.

9. Ka nyi u fatyô u henen hen Punitha man Katya?

9 Anmgbian u kwase ugen iti ne ér Punitha, ngu hen zege geri ken tar u India, a kaa ér: “Mo vea nomom man mbayev asev ka sea za ken agar u za nengen a ior asev yô, se nenge ser ka ian i se fatyô u wasen mbayev asev u henen kwagh ken akaa a kpilighyol a Yehova a gbe la yô. M nenge mer mbayev av ka vea due hen geri, ape ior kua umato ka ve lu sha ugodobi kpishi la vea yem ken agar yô, ve hemba henen kwagh ken akaa a Aôndo a gbe la tsembelee.” Mbamaren, aluer ne tôô shighe ne za a mbayev enev hen ma ijiir i doonashe yô, mayange vea hungur a akaa a igbetar a ve za nenge la ga. Anmgbian u kwase ugen ken tar u Moldova, iti na ér Katya, a kaa ér: “Akaa a m hemba umbur ken uma wam vighe vighe yô, ka ashighe a yange m lu ken agar vea mbamaren av zum u m lu iyev la. M wuese kpishi er yange ve tesem u kenger akaa a igbetar zulee, shi nengen a aeren a Yehova ken a yô.”

Hen zege geri je kpa, u fatyô u zuan a akaa a Yehova a gbe, a u tese mbayev ou kwagh na a mi yô (Nenge ikyumhiange i sha 10)

10. Aluer taver mbamaren u duen zan ken agar yô, ka nyi vea fatyô u erene? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Akaa a Aa Wase Mbamaren Yô” la.)

10 Aluer ka u u fatyô u duen zan ken agar ga di ye? Anmgbian ugen u un kpa a lu ken tar u India yô, iti na ér Amol, a kaa ér: “Hen ijiir i m lu la, ka i gba u mbamaren vea er tom ahwa imôngo. Ka ve yar shi ve kur sha kwaghhendan, man injar ka i taver ishe kpishi. Nahan kpa, aluer u za hen ikyô i cuku shin u unde sha ityough ki iyoughough tseegh kpa, u fatyô u nengen a akaa a igbetar shi lamen sha kwagh u aeren a Yehova.” Aluer u yenge hen ikyasen i ya wou tsembelee kpa, adooga u nenge a akaa a igbetar a u fatyô u tesen mbayev ou yô. (Ps. 104:24) U nenge a annyonov, man ankaam ma purugh, man imendenev kua akaa agen kpaa. Anmgbian u kwase ugen ken tar u Germany, iti na ér Karina, a kaa ér: “Ngôm soo kwagh u ufaluwa kpishi, nahan shighe u m lu iyev la, una due vea mo sea zenden hen haregh wase la yô, a tesem ufaluwa mba doon kenger.” Mbamaren, ne fatyô u tesen mbayev enev kwagh ken uvidio mba nongo wase u er sha kwagh u igbetar la, kua ken ityakeda yase i i gber sha kwagh ne la kpaa. Sha nahan yô, ken hanma mlu cii kpa, u fatyô u wasen mbayev ou u kenger akaa a Aôndo a gbe la zulee. Hegen de se time sha aeren a Yehova agen a u fatyô u tesen mbayev ou ken akaa a igbetar yô.

“MBA NENGEN A AEREN A [YEHOVA] A I NENGEN A MI BONG GA LA WANG”

11. Mbamaren vea wase mbayev vev nena ve vea nenge a dooshima u Yehova a tesen se laa?

11 Kwagh u una wase mbayev ou u nengen a dooshima u Yehova a tesen se la yô, ka u tesen mbayev ou er annyamev kpishi ka ve nengen sha ônov vev kundu kundu la. (Mat. 23:37) Shi u fatyô u tesen ve akaa a igbetar a doon a se lu a mi atô kposo kposo la. Karina u se vande ôron kwagh na la kaa ér: “Yange sea due sea zenden yô, ngôm a kaa a mo ér mo m tile m kenger er hanma faluwa a lu kposo a ugen, shi hanma ve a doo u kenger, man er mlu ve la a tese ér se doo Yehova ishima yô. Yange anyom kar kpa m lu kenger ufaluwa sha imba gbenda la her; m kenger ukala vev, man igbenda i i er ve la, kua er ve lu kposo kposo yô. Zan zan hegen kpa ufaluwa mba umbur mo er se doo Yehova ishima kpishi yô.”

U fatyô u tesen mbayev ou er Aôndo a lu a kwaghfan kpishi la sha u ôron ve kwagh u iyol yase i a er sha gbenda u kpilighyol la (Nenge ikyumhiange i sha 12)

12. Mbamaren vea wase mbayev vev nena ve vea nenge a kwaghfan u Aôndo? (Pasalmi 139:14) (Shi nenge foto kpaa.)

12 Wase mbayev ou ve nenge a kwaghfan u Aôndo. Kwaghfan u Yehova hemba u wase yem zende zende. (Rom. 11:33) Ikyav i tesen yô, u fatyô u tesen er mngerem ka ma kôndo ma za hingir abeen, abeen la di a yem a mngerem mara ajiir kposo kposo a kwagh u tagher a shio yô. (Yobu 38:36, 37) Shi u fatyô u tesen er i er iyol i orumace sha gbenda u kpilighyol yô. (Ôr Pasalmi 139:14.) Nenge ase er Anmgbian ugen u i yer un ér Vladimir yange er kwagh ne yô. A kaa ér: “Iyange igen la, wan wase gba sha ikyekye vihi iyol. Ayange nga karen kpuaa yô, ivaa la bee. Mo vea kwase wam se kaa a na ser Yehova gba iyol yase ne sha gbenda u ia fatyô u sôron iyol i yô. Se kaa ser se nenge a ma kwagh u lun nahan môm ken akaa a uumace ve er la ga. Ikyav i tesen yô, mato ka una er aikyôr yô, sôron iyol na ga. Kwagh ne wase wan wase la u nengen a kwaghfan u Yehova a lu a mi la.”

13. Mbamaren vea wase mbayev vev nena ve vea nenge a tahav mbu Aôndo? (Yesaia 40:26)

13 Yehova kaa a vese ér se kenger ashe sha se nenge er tahav nav mbu mbu gande ave la mbu ker asan mbu tile a mi sha kwavaôndo yô. (Ôr Yesaia 40:26.) U fatyô u kaan a mbayev ou wer ve kenger sha, nahan ve hen sha akaa a ve nenge a mi sha kwavaôndo la. Anmgbian u kwase ugen ken tar u Taiwan iti na ér Tingting, a umbur kwagh ugen u er shighe u lu iyev la yô, a kaa ér: “Ngôm yange tôôm shighe ugen la se yem hen ijiir i i lu ikyua a geri ga yô, se za er an-ityumbe se lu tsan ker. Yange tugh mbua ile yô, se nenge a asan sha kwavaôndo kpishi, sha ci u iwanger i iusu i ken geri lu her ikyua ga. Hen shighe ne ishima lu zan mo iyol er me fatyô u civir Yehova sha mimi ga nahan, sha ci u mbayev makeranta mba ken kelase wam lu nôngon kpoghuloo ér mo m de kwagh u Yehova. Ngôm taver mo ishima ér mo m hen sha tahav mbu Yehova a lu a mi ve a gbe asan la, shi mo m umbur mer una wasem sha tahav mbura, nahan me fatyô u hemban hanma imeen i m tagher a mi cii. M za nengen akaa a igbetar ken zende la yô, sarem u seer fan Yehova, shi m kange ishima mer me za hemen u civir un.”

14. Mbamaren vea tese mbayev vev ér Yehova ka Aôndo u sar sar ken akaa a a gbe la nena?

14 Akaa a Yehova a gbe la tese er i saan un iyol shi se kpa a soo ér i saan se iyol yô. Mbasainsi tôv sha kwagh u annyamev yô, ve nenge ér annyamev kpishi mba numben, kua annyonov man ishu je kpaa. (Yobu 40:20) I lu nahan mbayev ou nenge ma annyam ngu numben, nahan hôm ve, ve se vee? Alaghga ve nenge er anwan-kpatu ka a numben a bol u cuku, shin an-ônov mba iwaav ka ve numben yô. Shighe u u mbayev ou ve lu kenger iniumbe i ma annyam sen yô, umbur ve wer Aôndo u se civir un ne ka Aôndo u sar sar.—1 Tim. 1:11.

WE VEA TSOMBOR WOU CII I SAAN NE IYOL SHA AKAA A YEHOVA A GBE LA

Shighe u mbayev ou ve lu nengen akaa a igbetar vea we imôngo yô, akaa a danen ve aa lu kpishi ga, shi vea hemba keghen iyol u ôron we er i lu ve ken ishima la (Nenge ikyumhiange i sha 15)

15. Ka nyi ia wase mbamaren u fan er i lu mbayev vev ken ishima? (Anzaakaa 20:5) (Shi nenge foto kpaa.)

15 Ashighe agen yô, alaghga a taver mbamaren u pinen mbayev vev ér ve pase mbamzeyol mba lu tagher a mi la. Aluer we kpa ka nahan yô, a gba u u pine mbayev ou mbampin mba vea wase ve u pasen we mbamzeyol vev yô. (Ôr Anzaakaa 20:5.) Mbamaren mbagenev ka i lu ve ican ga u eren nahan shighe u ve lu nengen akaa a igbetar vea mbayev vev imôngo yô. Sha ci u nyi? Ityôkyaa i môm yô, akaa a danen mbayev kua mbamaren ka a kera lu shighe la kpishi ga. Orya ugen ken tar u Taiwan iti na ér Masahiko, a pase ityôkyaa igen ér: “Mo vea kwase wam ka sea due sea ningir sha vea mbayev asev, sea zenden sha iwo shin hen kpe mnger yô, ka ve kera henen sha akaa kpishi ga. Nahan ka i hemba lun se ican ga u pinen ve fan er i lu ve ken ishima la.” Katya u se vande ôron kwagh na la kaa ér: “Yange mea due makeranta yô, ngôm a va tôôm a za a mo hen ijiir i memen i doonashe kpishi. Hen shighe ne, akaa a danen mo a kera lu kpishi ga, nahan i lum ican ga u ôron un kwagh u a ze hemen sha makeranta shin a zem iyol yô.”

16. Icombor ia fatyô u memen shi eren akaa a nan i msaanyol shighe u i lu nengen akaa a igbetar nena?

16 Shighe u tsombor u lu nengen akaa a Yehova a gbe la yô, mba hen tsombor la vea fatyô u memen shi eren akaa a nan ve msaanyol imôngo. Kwagh ne una na vea seer doon ayol a ve. Bibilo kaa ér “shighe u ahan a sen” ngu kua “shighe u yaren kwan.” (Orpa. 3:1, 4) Yehova er ajiir a doonashe sha tar, a se fatyô u za eren akaa a nan se msaanyol her yô. Icombor kpishi ka i soo u za lun imôngo hen ikyô i i tsegha i, shin ken toho, gayô sha iwo, gayô hen kpe mnger. Mbayev mbagen ka ve soo u yevese numben hen ijiir i memen i doonashe gayô kenger annyamev, shin ve soo u gban iyol shin ifi gayô shin ityungu gayô shin zegemnger. Se mba a aan kpishi a se fatyô u nengen akaa a Yehova a gbe la yô!

17. Er nan ve i gbe u mbamaren vea wase mbayev vev u nengen akaa a Aôndo a gbe laa?

17 Ken tar u he u Aôndo a tende zwa u van a mi la, mbamaren man mbayev vea nenge akaa a Yehova a gbe la sha gbenda u vea fatyô u nengen a hegen ga yô. Shighe la se kera cian annyamev ga; annyamev di kpa vea kera cian se ga. (Yes. 11:6-9) Se nenge akaa a Yehova a gbe la gbem sha won. (Ps. 22:26) Kpa mbamaren, de keghen nen ner saa shighe la a va man ne wase mbayev enev ve hii u nengen akaa a Aôndo a gbe la ga. Aluer ne mba tesen mbayev enev kwagh u Yehova ken akaa a a gbe la yô, vea hingir u lun a mnenge u Tor Davidi ne, yange kaa ér: “Ma ityom i i kom sha i You kpaa ngi ga.”—Ps. 86:8.

ICAM 134 Aôndo Wa Ônov sha Ikyev Yase

a Anmgbianev mba nomso man mba kasev kpishi ka ve shi umbur ashighe a yange ve za nenge akaa a igbetar vea mbamaren vev mba ve lu Mbakristu la imôngo yô. Igbenda i mbamaren vev tese ve kwagh u Yehova ken akaa a a gbe la hungur ve ga. Aluer u ngu a mbayev yô, u tese ve aeren a Aôndo ken akaa a a gbe la nena? Ngeren ne time sha mpin la.