1, 2. Pase er i hii ve kwagh u taver mbagenev ishima la, a lu kwagh u hange hange yô.

ANMGBIAN u kwase Cristina ^[1] u a lu anyom 18 la, kaa ér: “Mbamaren av mba taver mo ishima sha won ga, kpa ka ve gema ve puum kpishi. Kwaghôron ve ka a vihim ishima zee. Ka ve kaa ér kwaghfan yinam, shi mayange me fatyô u henen kwagh môm ga, shi m vese sha ibume. Kwagh ne na yô, ka m shi vaan, nahan ka i kera maam iyol u lamen a ve ga. M nenge mer m gba kwagh ga.” Nenge imba er ka a taver or ishima ga ve, kwagh ne a bende a nan sha gbenda u vihin tsung sha wono!

² Kpa ka a taver or ishima yô, kwagh ne a wase nan kpen kpen. Anmgbian Rubén kaa ér: “M nôngo a ieren i nengen mer m gba kwagh ga la, anyom imôngo hegen. Kpa sha shighe ugen la, m due kwaghpasen vea ortamen ugen, u kav er ishima doom ker sha iyange la ga yô. M ngur pasen un er lum ken ishima yô, a kegh ato a mo, shi mhôônom kôr un a mo. M been cii yô, a umbur mo kwagh u dedoo u m lu eren la. Shi a umbur mo mkaanem ma Yesu ôr ér hanmô wase hemba gban kwagh a mbaatsator kpishi la. Hanma shighe ka mea umbur ivur ruamabera ne yô, i kôrom ken ishima tsung. Kwaghôron u ortamen ne wasem kpen kpen.”—Mat. 10:31.

3. (a) Apostoli Paulu yange ôr nyi sha kwagh u ishimatavera? (b) Se lu henen nyi ken ngeren nee?

 ³ I de kpiligh se iyol er Bibilo i pase ér, gba u se taver mbagenev ishima hanma shighe ga. Apostoli Paulu yange nger Mbaheberu mba ve lu Mbakristu la washika kaa ér: ‘Ver nen ishima, anmgbianev, sha u boshima u nan jighjigh ga a̱ de luun ken hanmô wen sha u né undu Aôndo u uma ga. Kpa taver nen ayol a en asema use use, . . . sha er i̱ de cighir hanmô wen ishima sha icugh i isholibo ga yô.’ (Heb. 3:12, 13) Aluer u umbur er yange i taver we ishima ve doo u tsung la yô, u fa er kwaghwan u a kaa ér i taver mbagenev asema la, a lu a inja yô. Nahan de se time nen sha mbampin mban: Gba hange hange u se taver mbagenev ishima sha ci u nyi? Se fatyô u henen nyi sha gbenda u Yehova man Yesu kua Paulu ve taver mbagenev asema laa? Shi se er nan ve se taver mbagenev asema sha gbenda u a wase ve?

4. Ka unô i gbe u a taver ve ishima, kpa er nan ve ior kpishi ve taver mbagenev ishima nyian ga?

⁴ Se cii gba u a taver se ishima. Ka i hemba doon cii u a er kwagh nahan shighe u mbayev ve lu vesen a vese la. Tica ugen, u i yer un ér Timothy Evans la, kaa ér: “Mbayev ka ve soo ér i taver ve ishima, vough er imendenev ka mbi soo mngerem nahan. Ka a taver wanye ishima yô, nan nenge ér nan gba kwagh.” Kpa se mba ken ashighe a ican, a ior ve soo ayol a ve tseegh shi ve lu a dooshima ga, shi ve soon u taver mbagenev asema ga yô. (2 Tim. 3:1-5) Mbamaren mbagenev mba taver mbayev vev ishima ga sha ci u mbamaren vev yange ve taver ve ishima shighe môm tsô kpaa ga. Mba i tee ve tom kpishi ve gba ahon ér mba zough a ishimataver ga, sha ci u mba fe taver ve ishima hen ijiirtom ga.

5. Se taver mbagenev ishima nena?

⁵ Se fatyô u taver mbagenev ishima, sha u wuese ve sha ma kwagh u ve er i doo kpishi yô. Shi se fatyô u taver mbagenev asema sha u kaan a ve ér mba a aeren a dedoo, gayô ôron kwagh u taver “mba ve yen ishima la asema.” (1 Tes. 5:14) Inja i ishember i ken zwa Grika i i gem ér “ishimataver” la ér, “u lun ikyua a or.” Ka sea eren tom vea anmgbianev asev mba nomso man mba kasev yô, se fatyô u zuan a aan kpishi a se ôr kwagh u una taver ve ishima yô. (Ôr Orpasenkwagh 4:9, 10.) Se mba eren tom a aan a dedoo la, sha u pasen mbagenev ve fa er i hii ve se soo ve shi se wuese ve kpa? Cii man se na ikyar sha mpin la yô, doo u se gbidye kwar sha injakwagh ne, ér: “Kwaghôron u a gbe sha shighe vough yô, ka a doo tsung!”—Anz. 15:23.

6. Satan soo ér una na iyol i kpe se sha ci u nyi? Tese ikyav.

⁶ Satan soo ér una na iyol i kpe se sha ci u a fa je ér aluer iyol kpe se yô, kwagh ne una na se kera taver ken jijingi ga, kua sha igbenda igen kpaa. Anzaakaa 24:10 kaa ér: “Aluer ú gba uwer sha iyange i ican yô, agee ou vese ga.” Satan yange va a atsan kposo kposo sha orperapera Yobu shi wa un akaa iyol kpishi, sha er una na iyol i kpe Yobu yô, kpa kwagh môm due ken atseregh na a bo la ga. (Yobu 2:3; 22:3; 27:5) Se fatyô u nôngon num a ityom i Diabolo la sha u taver mba hen tsombor wase ishima kua mba ken tiônnongo kpaa. Kwagh ne una na yô, a saan se iyol shi se taver ikyar i se ye a Yehova la, hen ya wase man hen Iyou i Tartor kpaa.

7, 8. (a) Ka akav a ken Bibilo a nyi a tese ér Yehova nenge ér u taver or ishima la ka kwagh u hange hange? (b) Mbamaren vea dondo ikyav i Yehova a ver la nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

⁷ Yehova. Orpasalmi yange wa icam kaa ér: “Yehova ngu ikyua a mba asema a vihin ve la; yem mba iyol i kpe ve yô.” (Ps. 34:18, NW) Shighe u cier Yeremia iyol shi iyol kpe un la, Yehova taver profeti u jighjigh ne ishima  tsung. (Yer. 1:6-10) Shi nenge er yange ishima i taver profeti Daniel shighe u Aôndo tindi ortyom va na un agee shi yila un ér “or u doon ishima tsung” la yô! (Dan. 10:8, 11, 18, 19) We u fatyô u taver mbapasenkwagh ishima, kua upania man anmgbianev mba been iyol, mba nomso man mba kasev, mba agee a lu been ve iyol la je kpa?

⁸ Aôndo yange nenge ér, sha ci u un vea Wan na ve er tom imôngo anyom kpishi yô, kera gba u una wuese shi una taver Yesu ishima shighe u lu shin tar la ga ze. Yesu ungwa Ter na ôr kwagh sha, acin ahar je, kaa ér: “Ngun ka Wan Wam u ishima ishima, u i doom a Na yum yô.” (Mat. 3:17; 17:5) Sha nahan yô, Aôndo wuese Yesu shi pase un wang ér ngu eren tom doo doo. A shi nan kpa yange ishima ia taver Yesu kpen kpen zum u ungwa mkaanem mara kwa har je yô. Yange ungwa ma shighe u hii tom na u pasen kwagh la, man ken inyom na i masetyô shin tar ne la. Shi Yehova yange tindi ortyom ugen va taver Yesu ishima shighe u nyôr ken ican tsung, hen tugh mbu kpernan a wua un la. (Luka 22:43) Aluer se mba mbamaren yô, se dondo nen ikyav i Yehova la sha u taver mbayev asev ishima hanma shighe shi wuese ve shighe u ve er kwagh i doo yô. Shi gba u se seer nan ve iwasen shighe u ve lu tagher a akaa a karen jighjigh ve u nan ayange ayange ken makeranta la.

9. Se fatyô u henen nyi sha gbenda u Yesu er kwagh a mbaapostoli nav laa?

⁹ Yesu. Hen tugh mbu Yesu tese er a umbur ku na la, a nenge a ihyagh ken mbaapostoli nav. Yesu yange hide a iyolna ijime, ôô ve angahar, kpa ve lu gban anyiman her sha kwagh u or u nana lu orvesen hen atô ve la; shi Peteru ta ihyagh ér mayange una undu Yesu ga. (Luka 22:24, 33, 34) Nahan cii kpa, Yesu wuese mbaapostoli nav mba jighjigh mbara, er yange ve kende un shighe u tagher a atsan la ga yô. Yange tsengapasen ér vea hemba eren ityom a na, shi pase ve wang ér ve doo Aôndo ishima tsung. (Luka 22:28; Yoh. 14:12; 16:27) Se fatyô u pinen ayol a ase ser: ‘Doo u me dondo ikyav i Yesu la, sha u wuese mbayev av kua ior mbagenev kpaa sha kwagh u ve er i doo la, a u veren ishima sha mbamshi vev shio je he?’

10, 11. Paulu yange tese ér un nenge er i gbe hange hange u una taver mbagenev ishima nena?

¹⁰ Apostoli Paulu. Ken uwashika mba Paulu nger la, a wuese Mbakristu mba ve lu civir Aôndo vea na imôngo la tsung. Yange zende vea ve mbagenev anyom imôngo shi alaghga tsô fa mbamyen vev, nahan kpa a ôr akaa a doon sha a ve. Ikyav i tesen yô, Paulu ôr kwagh u Timoteu ér: “Ka wan wam u doon mo ishima man u jighjigh ken Ter,” u una ver ishima sha akaa a Mbakristu mbagenev sha mimi yô. (1 Kor. 4:17; Fil. 2:19, 20) Apostoli ne shi wuese Titu. A kaa a tiônnongo u ken Korinte la ér Titu ka “ijende yam man shi ikyarem u tom sha ci wen.” (2 Kor. 8:23) Nenge imba er ishima yange ia taver Timoteu man Titu shighe u ve kav ér Paulu ôr akaa a doon tsung sha a ve la sha wono!

¹¹ Paulu vea Barnaba yange ve wa uma ve ikyo ga sha u hiden yemen za pasen kwagh sha ajiir a i tôv ve a ican kpoghuloo la. Ikyav i tesen yô, yange ve hide ve yem ken Lisetera ve za taver mbahenen mba hev ishima ér ve za hemen u lun ken jighjigh u nan, shin er yange i hendan a Paulu man Barnaba kpoghuloo hen ijiir la nahan kpaa. (Aer. 14:19-22) Ken Efese di, Paulu tagher a ikpelaior i lun a ityoronshima. Aerenakaa 20:1, 2 kaa ér: “Tsô mba til ayôôso yô, Paulu tindi, i yila mbahenen, a taver ve asema, tsô a lôhô ve ayem, A mough u yemen Masedonia. Er a kar ken ityar i kaara yô, a taver ve asema sha kwaghôron kpishi, maa a va ken tar u Grika.” Mimi yô, Paulu nenge kwagh u taver mbagenev asema la ér ka kwagh u hange hange je ka u henen a hen ga!

12. Mbamkombo asev ka ve wase se u taver mbagenev asema shi ve kpa ve taver se asema nena?

¹² Ityôkyaa i môm i i hii ve Ter wase u sha la a bugh gbenda u se zaan mbamkombo hanma shighe yô, ér sea za yô, se taver mbagenev asema, shi ve kpa ve taver se asema. (Ôr Mbaheberu 10:24, 25.) Ka se kohol imôngo sha er se hen er se taver mbagenev asema shi ve kpa vea taver se asema yô, er mbadondon mba Yesu mba hiihii mbara nahan. (1 Kor. 14:31) Anmgbian u kwase Cristina, u se er kwagh na sha mhii u ngeren ne la, kaa ér: “Kwagh u a hembe doon mo sha kwagh u mbamkombo cii yô, ka dooshima u ka i tesem man ishimataver i ka m zua a mi, shighe u m ze la. Ka mea za nyôr ken Iyou i Tartor ashighe agen yô, ishima i doom ker ga. Kpa anmgbianev mba kasev mbagenev ve va hen mo, ve va kuvem, maa ve kaa a mo ér mo m doo kwase. Shi ve kaa a mo ér m doo ve ishima je shi doo ve kpishi er m lu vesen ken jijingi yô. Ishima i ka ve taver mo ne, ka i na yô, i lum guda kpishi je!” Nenge imba er hanmô wase ka nana er ci u nan sha u ‘taver ayol a ase asema’ ve, i doo kpen kpen yô!—Rom. 1:11, 12.

13. Ka i gba u a taver mbacivir Aôndo mba ve vie la asema sha ci u nyi?

¹³ Mbacivir Aôndo mba ve vie ken mimi la je kpa, ka i gba u a taver ve ishima. Nenge ase ikyav i Yosua la. Yange civir Aôndo sha mimi anyom imôngo. Nahan cii kpa, Yehova kaa a Mose ér a taver un ishima, ér: “Wa Yosua kwagh, a̱ er sha icihi, taver un ishima, gadia ka un una hemen ior mban, una per a ve, shi ka un una na ve vea ya dyako u tar u wea nenge a u la ye.” (Dut. 3:27, 28) Lu u ica a gba ga tsô Yosua una er zegetom u hemen Mbaiserael, za ngohol Tar u Ityendezwa la. Shi lu u una tagher a mbamzeyol shi a bunde kpa, a hemba un ityav kwa môm. (Yos. 7:1-9) Ka nahan ve yange gba u a taver Yosua ishima ye! Sha nahan yô, se asange asange se taver nen mbatamen asema, kua mbatamen mba sôron atôônanongo, mba ve eren tom kpoghuloo sha u nengen sha ikyumuile i Aôndo la. (Ôr 1 Mbatesalonika 5:12, 13.) Ortamen u sôron atôônanongo ugen kaa ér: “Ashighe agen anmgbianev ka ve nger se washika, ve sugh se shi ve pase se er se ve ve inya ve i doo ve kpishi yô. Ka se ver uwashika mban her, nahan se ôr ve shighe u iyol i kpe se yô. Uwashika mban ka ve taver se ishima kpen kpen.”

14. Ka nyi i tese ér u wuese or shi taver nan ishima la, ka a na i kera lu ican u wan nan kwagh ken Bibilo ga?

¹⁴ Mbakristu mba ve lu mbatamen la man mbamaren kav er ka a wuese shi a taver or ishima ve, kwagh la a na i lu ican u wan nan kwagh ken Bibilo ga yô. Shighe u Paulu wuese Mbakorinte sha ci u ve ungwa kwaghwan na la, yange ishima ia a taver ve u zan hemen u eren kwagh u dedoo je ka u henen a hen ga. (2 Kor. 7:8-11) Anmgbian Andreas, u a lu a  mbayev uhar la, kaa ér: “Ka a taver mbayev ishima yô, kwagh ne a wase ve ve vese ken jijingi, shi ve gema henen kwagh sha gbenda u injaa kpaa. Aluer u soo wer mbayev ve ungwa kwaghwan wou yô, taver ve ishima. Er mbayev asev ve fe kwagh u a lu u vough la nahan kpa, ka er se taver ve ishima nduuruu ve, i hingir ikye ve u eren kwagh u vough shon ye.”

15. Se fatyô u taver mbagenev ishima sha nyi gbenda?

¹⁵ Wuese iniôngon kua aeren a dedoo a ior mba se civir Aôndo vea ve imôngo la. (2 Kron. 16:9; Yobu 1:8) Yehova man Yesu ka ve wuese kwagh u se cii se er sha u suen tom u Tartor la tsung, aluer iniôngon yase la i vese ga sha ci u mbamlu asev je kpaa. (Ôr Luka 21:1-4; 2 Mbakorinte 8:12.) Ikyav i tesen yô, mbabeenyol mba ve doo se ishima la mbagenev ka ve nôngo kwagh tsung ve ve za mbamkombo shi ve due kwaghpasen hanma shighe ye. Doo u se wuese ve shi se taver ve ishima ga he?

16. Ka hanma shighe nahan i doo u se taver or ishima?

¹⁶ Taver mbagenev ishima shighe u ian i dugh yô. Aluer or er kwagh u a kom iwuese yô, doo u se wuese nan. Nenge ase kwagh u yange za hemen shighe u Paulu vea Barnaba ve lu ken Antioki u ken Pishidia la. Mbavesen mba shinagoge la kaa a ve ér: “Ne anmgbianev, nea lu a ma kwaghôron u taver ior ishima yô, ôr nen.” Maa Paulu na kwaghôron u doon tsung hen shighe ne. (Aer. 13:13-16, 42-44) Aluer ian due i u fatyô u taver or ishima yô, er nan u taver nan ishima ga? Aluer ka ikye yase i taver ior asema yô, alaghga tsô ve kpa vea taver se ishima.—Luka 6:38.

17. Ka gbenda u nyi u hembe doon cii u wuese shi taver mbagenev ishima?

¹⁷ Taver or ishima sha mimi shi ôr nan kwagh u nan er ve u lu taver nan ishima sha mi la jighilii.  Ka a wuese or shin a taver nan ishima yô i doo nan, kpa loho u Yesu hen Mbakristu mba hen Tiatire la, tese ér hemba doon u se wuese or shin se taver nan ishima sha kwagh u nan er la jighilii. (Ôr Mpase 2:18, 19.) Ikyav i tesen yô, aluer se mba mbamaren yô, se fatyô u wuese mbayev asev sha kwagh u ve er u a na ve ve lu vesen ken jijingi la. Se fatyô u pasen ma ngô u nan lu nengen sha uôn tswen yô, kwagh u a doo se sha gbenda u nan lu yesen mbayev la, shin er nan lu tagher a mbamtaver nahan kpaa. Ka a wuese or shi a taver nan ishima nahan yô, kwagh u doon tsung a due ken kwagh ne!

18, 19. Se fatyô u wasen mbagenev vea lu kôôsôô a Yehova nena?

¹⁸ Yehova una ôr a vese jighilii ér se za taver or ishima, er yange kaa a Mose ér a za taver Yosua ishima nahan ga. Nahan cii kpa, ka sea lam a mba se civir Aôndo vea ve imôngo la kua mbagenev, sha gbenda u vea zua a ishimataver yô, i doo un a vese kpishi je. (Anz. 19:17; Heb. 12:12) Ikyav i tesen yô, se fatyô u ôron ornankwaghôron u ken igbar er kwaghôron u nan la a we se kwagh u vough shin a wase se se kav ma ivur ruamabera yô. Anmgbian u kwase ugen yange nger orvannya u nan kwaghôron ugen washika kaa ér: “Yange u kav er ishima vihim ker yô, nahan u surum ishima shi u na lum guda, shin er se lam sha anshighe kpuaa tseegh nahan kpaa. M soo mer fa wer, gbenda u yange u lam sha tsembe kundu kundu kua shighe u mo vea we se lam la na yô, m nenge mer Yehova tindi u ka hen a mo jighilii.”

¹⁹ Aluer se dondo kwaghwan u Paulu, u a kaa ér, “Taver nen ayol a en asema, wasen nen ayol a en er ne lu eren nahan je” la yô, se fatyô u wasen mbagenev vea lu kôôsôô a Yehova. (1 Tes. 5:11) Se cii se na a saan Yehova iyol, aluer se za hemen u ‘taver ayol a ase asema use use’ yô.