1. Er nan ve se fe ser Yehova soo u lun a vese kôôsôô?

 YEHOVA ngu yilan hanma wase ér nana kporom hen a na. (Yak. 4:8) A soo ér una lu Aôndo wase, man Ter wase, kua Ijende yase. Ka a ungwa mbamsen asev shi a wase se shighe u kwagh a tser se yô. Heela tseegh ga, tesen se shi kor se sha ikyev i nongo na. Kpa se er nan ve se kporom hen Yehova?

2. Se er nan ve se kporom hen Yehova?

² Se fatyô u kporom hen Yehova sha u eren msen hen a na man sha u ôron Mkaanem nam shi henen sha mi. Ka sea eren nahan yô, se seer fan un shi a seer doon se ishima. Maa i sar se u ungwan imo na shi nan un icivir i i lu un tseegh a kom u a na un la. (Mpa. 4:11) Ka sea za hemen u seer fan Yehova yô, se hemba suur sha a na kua nongo na u a ver ér u wasen se la.

3. Diabolo ka a nôngon ér una pav se a Yehova nena, kpa ka nyi ia wase se ve se undu Aôndo wase kua nongo na mayange ga? (Pasalmi 31:13, 14)

³ Nahan kpa, Diabolo ka a nôngon ér se pav a Yehova, hemban je yô shighe u se tagher a mbamzeyol yô. Ka a er kwagh ne nena? Ka a meen se ér se de u suur sha Yehova kua nongo Na kure kure, maa se va de kwagh u Yehova kua nongo na jimin cii. Kpa se fatyô u hendan a igbenda i a meen se sha mi la. Aluer se za hemen u nan Yehova jighjigh shi suur sha a na her taveraa yô, se undu Aôndo wase kua nongo na mayange ga.—Ôr Pasalmi 31:13, 14.

4. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

⁴ Ken ngeren ne, se lu timen sha mbamzeyol utar mba se fatyô u tagher a mi sha ikyev i mba ve civir Yehova ga la yô; man  hanma zayol ken mba utar mban cii, aluer se wa ikyo ga yô, una na a taver se u suur sha Yehova kua nongo na. Mbamzeyol mban vea fatyô u paven se a Yehova nena? Man se er nan ve Satan una nôngo nan nan kpa, se za hemen u suur sha Yehova kua nongo na here?

5. Aluer se wa ikyo ga yô, ka sha nyi gbenda nahan mbamzeyol asev vea na se de u suur sha Yehova kua nongo na?

⁵ Ashighe agen ka se tagher a mbamzeyol, er shighe u mba hen tsombor wase ve lu hendan a vese shin i de se tom nahan. Aluer se wa ikyo ga yô, ka sha nyi gbenda nahan mbamzeyol mban vea na se de u suur sha Yehova kua nongo na, shi se pav a Aôndo wase je kpaa? Ka sea ya ican a mbamzeyol gbem yô, shighe ugen se va yina ishima shin se ure. Diabolo una nengen nahan yô, a soo ér se hen ser se doo Yehova ishima ga. Diabolo ka a soo ér se hen ser ka Yehova shin nongo Na u ne se lu yan ican ye. Imbakwagh ne yange i er Mbaiserael mbagenev ken Igipiti. Sha hiihii la, ve na jighjigh ér ka Yehova a tsough Mose vea Aron ér ve due a ve ken kpan kera ye. (Eks. 4:29-31) Kpa Farao va seer ve ican yô, ve gba nan Mose man Aron ibo sha atsan a ve lu yan la, kaan ér: “Ka ne je, ne ne, se dugh Farao ishima kua mbatomov nav kpaa; shi ne we ve sanker sha ikyev ner, ve̱ wua se kpaa ye.” (Eks. 5:19-21) Yange ve na mbatomov mba jighjigh mba Aôndo ibo. Nenge i vihi sha wono! Aluer u ya ican a mbamzeyol ou ica i gba hegen yô, u er nan ve u za hemen u suur sha Yehova kua nongo na her taveraa?

6. Kwagh u profeti Habaku tese ér ka nyi se er ve se fatyô u wan ishima a mbamzeyol aseva? (Habaku 3:17-19)

⁶ Er msen hen Yehova pase un er i lu u ken ishima la jighilii, sôn un a wase u. Profeti Habaku yange tagher a mbamzeyol kpishi ken uma na. Kwagen la, lu un inja er Yehova wa un ikyo ga nahan. Tsô a er msen hen Yehova, a pase un akaa yange lu henen ken ishima la. A kaa ér: “Ka nan je m yila, man We [Yehova] U kera ongom ga? . . . Ka sha ci u nyi U erem . . . m kenger icana?” (Hab. 1:2, 3) Yehova yange ungwa msen u or u civir un u sha mimi ne er a ishima na i môm la. (Hab. 2:2, 3) Habaku hidi gbidyen kwar sha akaa a Yehova vande eren u waren ior nav sha ayange a ken ijime la yô, hide saan un iyol. A hingir u nan jighjigh ér Yehova wa un ikyo shi una wase un, nahan una fatyô u wan ishima a hanma ican cii. (Ôr Habaku 3:17-19.) Kwagh ne tese se nyi? A tese ér shighe u u tagher a mbamzeyol yô, er msen hen Yehova, pase un er i lu u ken ishima la. Sôn un a wase u. U er nahan yô, na jighjigh wer Yehova una na u agee a u fatyô u taver ishima yô. Man aluer u nenge wer Yehova wase u yô, u hemba nan un jighjigh taveraa cii.

7. Orgen hen tsombor u Shirley yange nôngo ér Shirley a na jighjigh ér nyi, man lu nyi i wase Shirley ve suur sha Yehova here?

⁷ Za hemen u eren akaa a a lu wasen we ve u lu vea Yehova kôôsôô her la. Nenge ase er kwagh ne yange wase anmgbian u kwase ugen ken tar u Papua New Guinea shighe u tagher a mbamzeyol yô; iti na ér Shirley. b Tsombor na lu a kwagh ga, shi ashighe agen kwaghyan a ban ve. Orgen hen tsombor na nôngo ér a de u suur sha Yehova. Or la kaa a na ér: “Ka u kaa wer icighan jijingi u Aôndo ngu wasen we, kpa ngu wasen we nan ve m nenge a ikyav ga? Tsombor ne ngu her pusaa! U gbe vihin shighe tsô wer u ngu pasen kwagh.” Shirley kaa ér: “M pine iyol yam mer: ‘Aôndo wa se ikyo shin a wa se ikyo ga?’ Maa m er msen hen Yehova, m ôr un hanma kwagh u lum ken ishima yô. M  za hemen u ôron Bibilo kua ityakeda yase, shi m lu zan mbamkombo shi duen kwaghpasen her.” Ica i gba maa Shirley va hii u kaven er Yehova lu nengen sha tsombor na yô. Kwaghyan kera ban hen tsombor ve ga, shi saan ve iyol. A kaa ér: “Yange m nenge mer Yehova ngu ungwan mbamsen av.” (1 Tim. 6:6-8) We kpa aluer u za hemen u eren akaa a a lu wasen we ve u lu vea Yehova kôôsôô her la yô, u nenge wang er u doo Yehova ishima shi a lu wasen we yô. Nahan u ta akperan ga, shin mayange u de wer mbamzeyol ou ve pav u a Yehova ga.

8. Ka nyi ia fatyô u eren anmgbianev mba ve lu hemen ken nongo u Yehova laa?

⁸ Mbaihyomov asev ka ve samber a mbaaie sha kwagh u anmgbianev mba ve lu hemen ken nongo u Yehova la shi ve ôron akaa a mimi ga sha iyol ve, man ka sha igbenda i i samber a abaver, kua sha ajiir a i lamen a ior sha Intanet la je ve eren kwagh ne ye. (Ps. 31:13) Ka i kôr anmgbianev mbagenev i za wa ve ijir ér mba mbaaferev. Mbakristu mba hiihii mbara kpa yange ve tagher a imbakwagh ne, shighe u i wa apostoli Paulu kwagh iyol shi i kôr un la. Yange ve er nena?

9. Yange i wuhe apostoli Paulu ken purusu nahan, Mbakristu mbagenev er nena?

⁹ Shighe u i wuhe apostoli Paulu ken purusu ken Roma la, Mbakristu mbagenev sha ayange la de u wasen un. (2 Tim. 1:8, 15) Sha ci u nyi? Yange ve nenge ér ve hee sha kwagh u Paulu sha ci u ior kpishi tôô ér ngu iferor yum shinii? (2 Tim. 2:8, 9) Shin, alaghga lu mciem gba ve iyol ve, ve lu cian ér ve kpa a va tôv ve a ican yee? A lu nyi je i na ve ve undu un kpa, hen er yange a lu un ken ishima la. Yange tagher a mbamzeyol kpishi, kpa taver ishima her, je yô mbamzeyol mbara war wuan un. (Aer. 20:18-21; 2 Kor. 1:8) Mayange se lu nen er ior mba ve undu Paulu shighe u kwagh tser un la nahan ga! Shighe u i lu tôvon anmgbianev mba ve lu hemen ken nongo u Yehova la a ican yô, ka nyi i gbe u se umburu?

10. Shighe u i lu tôvon anmgbianev mba ve lu hemen hen atô wase la a ican yô, ka nyi i gbe u se umbur, man ka sha ci u nyi?

 ¹⁰ Umbur ityôkyaa i i tôvon se a ican la, man or u a ne ve i tôvon se ican la. Timoteu u sha Uhar 3:12 kaa ér: “Mba i sar ve u civir Aôndo ken mzough vea Kristu Yesu cii, . . . a tôv ve a ican.” Nahan i de kpiligh se iyol er i hii ve i lu anmgbianev mba ve hemen hen atô wase la je Satan a lu hemban tan num sha a ve ga. A soo ér anmgbianev mban ve de u suur sha Yehova, shi mciem ma gba se iyol.—1 Pet. 5:8.

11. Ka nyi se hen ken kwagh u Onesiforu yange er laa? (2 Timoteu 1:16-18)

¹¹ Za hemen u wasen anmgbianev ou, shi mayange de undun ve ga. (Ôr 2 Timoteu 1:16-18.) Orkristu ugen sha ayange a mbaapostoli, u i yilan un ér Onesiforu la, yange er kwagh kaha kposo a mbagenev shighe u i wuhe Paulu la. ‘Kunya kôr un a iyol na sha ci u purusu u Paulu nyôr la ga.’ Onesiforu ker Paulu, za zough a na yô, a nôngo a wase Paulu sha akaa a yange kwagh gba Paulu a mi la. Onesiforu yange tee uma na sha ci u Paulu. Ka nyi se hen ken kwagh ne? Mayange se de ser uumace ve ta se mciem iyol se palegh u wasen anmgbianev asev mba i lu tôvon ve a ican la ga. Kpa se paa ve iyol, shi se wase ve er se fetyô la cii. (Anz. 17:17) Gba u se tese ve dooshima shi se sue ve.

12. Ka nyi se fatyô u henen ken ieren i anmgbianev asev mba ken tar u Russia?

¹² Nenge ase er anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ken tar u Russia ve lu wasen mbacivir Yehova a ve imôngo mba i wuhu ve ken purusu la yô. Ka a lu sha iyange i ijir i mbagenev ia due yô, anmgbianev mba nomso man mba kasev kpishi ve va hen koti sha u va suen ve. Ka nyi se hen ken kwagh ne? Shighe u i ôr kwagh u dang sha iyol i anmgbianev asev, shin i kôr ve i wuhu, shin i lu tôvon ve a ican yô, de deen wer mciem ma gba u iyol ga. Er msen sha ci ve, tese mba hen icombor ve ikyo i wan, shi ker igbenda i u fatyô u wasen ve sha akaa a a gbe ve la yô.—Aer. 12:5; 2 Kor. 1:10, 11.

13. Ka sha nyi gbenda nahan tarnahan ua yange se u suur sha Yehova kua nongo na?

¹³ Shighe ugen ior asev mba hen tsombor mba ve civir Yehova ga la, shin mba se eren tom ijiir i môm a ve, gayô mba se ze makeranta a ve imôngo la, vea naha se tar sha ci u se mba pasen kwagh shin se mba dondon atindi a Yehova yum. (1 Pet. 4:4) Vea kaa ér: “Kwagh wou ma a doom kpa, atindi a kwaghaôndo wou la taver yum, shi mba kera eren kwagh nahan ainge ga.” Mbagenev di vea puu se sha gbenda u se eren kwagh a mba i dugh ve ken tiônnongo kera la, vea kaa we ér: “Dooshima wou ngu hana?” Alam a ngara nahan aa na yô, a lu se er atindi a Yehova nga shami ga nahan, se hingir u tan akperan. Alaghga se pine ser: ‘Yehova soo ér m er kwagh u ganden mo shinii? Nongo na wa ver ver kpishi yum ga ga?’ Shighe u u tagher a imba zayol ne yô, u er nan ve u za hemen u lun vea Yehova kua nongo na kôôsôô?

14. Aluer ior mba nahan se tar ér se mba dondon atindi a Yehova yô, ka nyi i gbe u se ere? (Pasalmi 119:50-52)

¹⁴ Kuran atindi a Yehova her. Yobu lu kuran atindi a Yehova her, shin er i naha un tar sha kwagh shon nahan kpaa. Orgen ken mbanahan Yobu tar mba ve senge ér mba azende a na la nôngo ér Yobu a na jighjigh ér aluer ngu dondon atindi a Aôndo shin ngu dondon a ga kpa, kwagh gba Aôndo sha kwagh la ga. (Yobu 4:17, 18; 22:3) Kpa Yobu venda u nan jighjigh a mbaaie mbara. Yange fa er atindi a Yehova a a tese kwagh u a lu u vough man u vough ga la cii, a lu shami yô, nahan za hemen u kuran a.  Yobu de ér mbagenev ve yange un u tilen sha mimi ga. (Yobu 27:5, 6) Ka nyi se hen ken kwagh ne? Aluer mba nahan we tar kpa, de den wer kwagh la a na u hingir u tan akperan sha atindi a Yehova ga. Hide hen sha akaa a a er u ken uma wou yô. U nenge wer akaa er u kwa kimbir kimbir a tesen ér atindi a Yehova nga shami vough, shi nga a iwasen gaa? Za hemen u suen nongo u Yehova u u eren kwagh sha atindi a na la. U er nahan yô, ior a naha u tar nan nan, shin a lu an je nan lu nahan we tar kpa, mayange u de u civir Yehova ga.—Ôr Pasalmi 119:50-52.

15. Yange i naha Brizit tar sha ci u nyi?

¹⁵ Nenge ase kwagh u yange er anmgbian u kwase ugen ken tar u India yô, iti na ér Brizit. Mba hen tsombor na lu nahan un tar ér ngu civir Yehova yum. Ken inyom i 1997 la, er batisema, ica i gba ga maa i de nom na u civir Yehova ga la tom. Nahan maa kaa ér un kua kwase na Brizit vea ônov vev mba kasev uhar cii vea yem vea za kohol mbamaren nav mba ve lu hen geri ugen la, vea lu hen ya a ve imôngo. Kpa Brizit za hemba tagher a mbamzeyol cii. Er nom na lu a tom ga yô, gba u una eren tom hanma shighe cii sha er una wase tsombor na yô. Heela tseegh ga, tiônnongo u hemba lun ikyua a ya ve la gba ica kuma er ukilomita 350 nahan. Kwagh er vihi yô, mbamaren mba nom na lu hendan a na kpoghuloo sha ci u kwaghaôndo na. Tsô va gande tsombor u Brizit mough undu ve. Nom na maa va saa ku kpoo. Shighe karen yô, angev mbu ikyansa wua wan na u kwase, man lu anyom 12 tseegh. Kwagh u hemban vihin yô, ior mba nom u Brizit la na un ibo sha akaa a yange er un ne cii. Ve kaa ér luun er ngu civir Aôndo vea Mbashiada mba Yehova ga yô, akaa a vihin la cii ma a er ga. Kpa Brizit za hemen u suur sha Yehova shi lun vea nongo Na kôôsôô.

16. Brizit yange za hemen u lun vea Yehova kua nongo Na kôôsôô nahan, ka averen a nyi a zough a mini?

¹⁶ Er ya u Brizit lu ikyua a tiônnongo ga yô, ortamen u sôron atôônanongo ugen kaa a na ér a pasen kwagh hen ijiir i ya na lu la shi a eren mbamkombo hen ya na. Sha hiihii la lu un inja er kwagh la taver gande nahan. Kpa dondo kwagh u ortamen la kaa ér a er la. Lu  pasen ior mba hen ijiir la loho u dedoo, eren mbamkombo hen ya na, shi ver shighe u eren mcivir u hen tsombor vea ônov nav mba kasev. Nahan lu nyi i due kere? Brizit yange zua a ior kpishi shi hii u henen Bibilo a ve, je mbagenev ken a ve va er batisema. Ken inyom i 2005 la, Brizit hii u eren pania. Er Brizit suur sha Yehova shi undu nongo Na ga yô, Yehova na un injar. Ônov nav mba kasev mbara mba civir Yehova sha mimi, shi hegen ne, atôônanongo nga hen ijiir na la ahar! Brizit na jighjigh ér ka Yehova yange na un agee un nôngo a mbamzeyol nav, shi un taver ishima shighe u ior nav lu nahan un tar la ye.

17. Ka nyi i gbe u se za hemen u erene?

¹⁷ Satan soo ér se na jighjigh ser Yehova ka a undu se shighe u mbamzeyol ve te sha a vese yô, shi aluer se mba suen nongo u Yehova yô, se hemba yan ican cii. Satan shi ka a soo ér mciem ma gba se iyol shighe u i lu lamen sha anmgbianev mba ve hemen hen atô wase la dang, shin i lu tôvon ve a ican, shin i wuhu ve ken purusu yô. Shi shighe u i lu nahan se tar yô, Satan ka a soo ér se de ne jighjigh a atindi a Yehova ga shi se de suur sha nongo Na kpaa ga. Nahan kpa, se fa ayom a na a ifer la dedoo, nahan una fatyô u bumen se ga. (2 Kor. 2:11) Za hemen u vendan mbaaie mba Satan shi suen Yehova kua nongo Na sha mimi. Umbur wer Yehova una undu u mayange ga. (Ps. 28:7) Sha nahan yô, kwagh môm a de paven we a Yehova ga!—Rom. 8:35-39.

18. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren u a dondo laa?

¹⁸ Ken ngeren ne, se time sha mbamzeyol mba ka se tagher a mi sha ikyev i ior mba ve civir Yehova ga yô. Kpa mbamzeyol mba ken tiônnongo kpa vea na a taver se u suur sha Yehova kua nongo na. Se nôngo a mbamzeyol mba shon nena ve se za hemen u suen Yehova kua nongo na here? Se time sha kwagh ne ken ngeren u a dondo la.