Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

NGEREN U TIMEN SHA MI 46

Yehova Ka A Wase Se Se Wa Ishima a Ican Saan Saan

Yehova Ka A Wase Se Se Wa Ishima a Ican Saan Saan

“TER yô, Una kegh, sha u eren a ven dedoo, ka nahan man A kende iyol Na sha, sha u Una zungwe ne mhôônom ye.”—YES. 30:18.

ICAM 3 Ne Se Vangertiôr man Agee man Ishimaveren

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ a

1-2. (a) Ka mbampin mba han se lu timen sha mini? (b) Ka nyi i tese ér ka i sar Yehova kpishi u wasen se?

 YEHOVA ka a wase se se wa ishima a mbamzeyol asev, se civir un saan saan. Ka sha igbenda i nyi nahan a wasen se? Man se er nan ve se hemba zuan a iwasen i Yehova a nan laa? A na mlumun sha mbampin mban ken ngeren ne. Nahan kpa, cii man se tôv sha mbamlumun mbara yô, de se time sha mpin ne: Mimi je Yehova keghen iyol u wasen see?

2 Ishember igen i apostoli Paulu ter ken washika u nger hen Mbaheberu la ia wase se u zuan a mlumun sha mpin la. Paulu nger ér: “Yehova ka orwasen mo; me cia ga. Ka nyi je or a ereme?” (Heb. 13:6) Takeda ugen u pasen asember a ken Bibilo kaa ér ishember i i gem ken ivur ne ér “orwasen” la, ngi ôron kwagh u or u nan lu yevese zan u za wasen ma or u kwagh a tser nan, nan lu vaan ér i wase nan yô. Nenge ase ken ishima you er Yehova a lu zan torough torough u za wasen or u kwagh a tser nan yô. Kwagh ne tese wang er Yehova ka a kegh iyol u wasen se yô. Sha kpôô yô, ka i sar Yehova u lun Orwasen se kpen kpen. Yehova ka una wase se yô, se fatyô u wan ishima a atsan a a tser se la, nahan civir un saan saan.

3. Ka sha igbenda itiar i nyi Yehova ka a wase se se wa ishima a mbamzeyol asev, se civir un saan saana?

3 Ka sha igbenda igen i nyi nahan Yehova ka a wase se se wa ishima a mbamzeyol asev, se civir un saan saana? De se ôr ityough kigen ken takeda u Yesaia tsô se zua a mlumun. Sha ci u nyi? Sha ci u akaaôron a profeti kpishi a Yehova ôr Yesaia nger la nga a inja sha ci u mbacivir Aôndo nyian. Heela tseegh ga, Yesaia pase Aôndo u Yehova a lu la sha asember a a taver u kaven ga yô. U fatyô u nengen a ikyav i kwagh ne ken Yesaia ityough 30. Ken ityough kira, Yesaia ôr akaa a tesen wang er Yehova a wasen ior nav yô. A pase ér Yehova ka a wase se (1) sha u keghen ato a mbamsen asev zulee shi eren kwagh sha mi, (2) sha u wan se kwagh, man (3) sha akaa a dedoo a a ne se hegen, man a a tende zwa u va nan se ken hemen la. De ase se time sha igbenda i itiar i Yehova a wasen se ne vighe vighe.

YEHOVA KA A KEGH ATO A VESE

4. (a) Yehova yange yila Mbayuda mba sha ayange a Yesaia la ér nyi, nahan va de nyi i ere? (b) Ka nyi Yehova yange ôr i nan mba ve lu mbajighjigh la ishimaverenkeghene? (Yesaia 30:18, 19)

4 Ken mhii u Yesaia ityough 30 la, Yehova yila Mbayuda ér “ônov mba hendan kwagh,” mba “seer isholibo sha isholibo.” Shi a kaa ér: “Ka ior i hendan kwagh je, . . . mba ve rumun u ungwan ityesen i TER ga yô.” (Yes. 30:1, 9) Er nongoior la venda u ungwan kwaghwan u Yehova yô, Yesaia tsenga ôron ér Yehova una de kwagh a tser ve. (Yes. 30:5, 17; Yer. 25:8-11) Nahan Mbababilon va kura ve yem a ve uikyangen. Kpa mbagenev ken Mbayuda mbara lu mbajighjigh, nahan Yesaia ôr ve loho u nan ve ishimaverenkeghen. A kaa a ve ér iyange igen Yehova una er a ve doo doo, vea hide vea lu ken tar u Iserael shin ken Yerusalem. (Ôr Yesaia 30:18, 19.) Kwagh la shi er nahan vough. Yehova due a ve ken Babilon kera, ve kera lu uikyangen ga. Nahan kpa, anyom kar kpishi cii ve Yehova mase yiman ve ye. Mkaanem ma i nger ér “TER yô, Una kegh, sha u eren a ven dedoo” la tese ér yange gba u shighe a kar cii ve a yima mbajighjigh mbara ye. Jighilii yô, Mbaiserael yange ve tsa uikyangen ken Babilon anyom 70 cii i va na ve ian, mbagenev hide va lu ken Yerusalem ye. (Yes. 10:21; Yer. 29:10) Mba hidi ken tar ve yô, mliam vem ma zungwen mlu u ken uikyangen la bee, ve hingir u vaan mliam ma ember.

5. Yesaia 30:19 taver se ishima ér nyi?

5 Nyian kpa, mkaanem man ma a fatyô u taver se ishima, ma kaa ér: “Una er a we dedoo kpee sha mliam ou.” (Yes. 30:19) Yesaia pase se wang ér Yehova una kegh ato a vese zulee sha mliam asev zum u se vaa a na yô, shi una er kwagh sha mbamsen asev fese je. Yesaia shi kaa ér: “Zum u Una ungwa yô, Una ver ato we.” Mkaanem ma taver se ishima man umbur se er Ter wase ka a kegh iyol u wasen, shi i sar un kpishi u van va wasen mba ve pin un iwasen yô. Ka sea fa kwagh ne nahan yô, kwagh la a wase se u wan ishima a ican, nahan se civir un saan saan.

6. Ka nyi Yesaia a ôr u tesen ér Yehova keghen ato a mbamsen mba hanma or u civir unu?

6 Ivur la shi tese se nyi igen kpaa sha kwagh u mbamsen aseva? Yehova keghen ato a vese zulee sha mbamsen mba hanma wase. Se ôr nahan sha ci u nyi? Ken mhii u Yesaia ityough 30 zan zan ivur 18 la, Yehova lu ôron kwagh a nongoior na jimin cii. Kpa mkaanem nam ma ken ivur i sha 19 ne yô, a ôr ma sha ci u ior asange asange. Yesaia nger ér: “[Ne] kera vaa ga; Una er a we dedoo kpee sha mliam ou; zum u Una ungwa yô, Una ver ato we.” Er se doo Ter wase Yehova ishima yô, kaan a ma wan na u nomso shin u kwase u iyol i kpe nan ér, “Taver ishima er anmgbian wou u nomso shin u kwase la nahan” ga. Kpa ka a nenge sha zayol u hanma wase, shi a kegh ato a mbamsen asev, a er kwagh sha mi.—Ps. 116:1; Yes. 57:15.

Kwagh u Yesaia kaa ér: “De deen nen [Yehova] ga” la, inja na ér nyi? (Nenge ikyumhiange i sha 7)

7. Ka nyi Yesaia kua Yesu ve ôr u tesen ér gba u se eren msen nduuluu, a uwer gban shio?

7 Shighe u se lu eren msen hen Yehova Aôndo wase sha kwagh u a ze se iyol yô, una hii nan se agee a se fatyô u wan ishima a zayol la yô. Man aluer zayol shon bee fese er se ver ishima la ga kpa, a gba u se za hemen u sônon Yehova kwa kimbir kimbir ser a na se agee a wan ishima a mi. Kape a kaa ér se er je la, er mkaanem ma Yesaia man ma tese nahan, ér: “De deen nen [Yehova] ga.” (Yes. 62:7) Inja i kwagh ne ér nyi? Inja na yô ér, se eren msen hen Yehova nduuluu inja er se mba nan un ian ser a mem ga nahan. Mkaanem ma Yesaia man umbur se injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u msen ken Luka 11:8-10, 13 la. Yesu taver se ishima ken avur la ér se eren msen se de “gbe uwer ga,” shi se “sônon” Aôndo icighan jijingi her. Shi se fatyô u zamber a Yehova ser ma se zough a kwaghwan na u una wase se u eren akaa sha kwaghfan yô.

YEHOVA KA A WA SE KWAGH

8. Mkaanem ma ken Yesaia 30:20, 21 mara yange ma kure sha mi sha ayange a tsuaa la nena?

8 Ôr Yesaia 30:20, 21. Zum u shoja i Mbababilon va haa afo kase Yerusalem inyom i môm man tiôn yô, ishima nyian ior ken gar la je yô, ishimanyian ve shon hingir ve er ka bredi man mngerem nahan. Kpa ken ivur 20 man 21 la, Yehova tôndo zwa a Mbayuda ér, aluer ve gema ishima shi ve de inja ve la yô, una va yima ve. Yesaia kaa ér Yehova ka “mbatesen” b ve, shin “Ortesen [ve] u Hemban, NWT,” maa a tôndo zwa a ve ér Yehova una tese ve gbenda u civir Un u A lumun a mi la. Mkaanem man va kure sha mi shighe u i pase Mbayuda ve kera lu uikyangen ga la. Yehova tese ér un ngu Ortesen ve u Hemban, shi kwaghwan na wase nongoior na hide hii u civir un sha gbenda u wang. Saan se iyol kpishi er Yehova a lu Ortesen se u Hemban nyian yô.

9. Ka sha gbenda môm u nyi Yehova a tesen se nyiana?

9 Yesaia shi pase ken avur ne ér se mba er mbayevmakeranta mba Yehova a lu tesen se nahan sha igbenda ihiar. Gbenda u hiihii yô, Yesaia kaa ér: “Ashe ou aa nenge a [Ortesen wou u Hemban].” Ivur ne ôr kwagh u Ortesen inja vough er a tile sha ishigh ki mbayevmakeranta nav nahan. Ka se kwagh u icivirigh kpishi er Aôndo a lu tesen se nyian yô. Kpa Yehova tesen se nena? Tesen se sha ikyev i nongo na. Ityesen i wang i se lu zuan a mi sha ikyev i nongo u Yehova la ngi se a inja kpen kpen! Kwagh u i tesen se ken mbamkombo mba tiônnongo man sha mbamkohol asev kua ken ityakeda yase man uvidio asev man sha ityôgh ki televishen yase kua sha igbenda igen kpishi la, ngu a wase se u wan ishima, civir Yehova saan saan ken ashighe a ican.

10. Ka se ungwa “kwaghôron ken ijime [yase]” nena?

10 Yesaia pase gbenda u sha uhar u Yehova a tesen se yô, a kaa ér: “Ato ou . . . aa ungwa kwaghôron ken ijime you.” Profeti ne kaa ér Yehova ngu er ortesen u mbayevmakeranta nav ve lu yemen un sha hemen, un di a lu yilan ve van ve ijime, dughun ave tesen ve gbenda u i gbe u vea za nahan. Nyian se mba ungwan imo i Aôndo ken ijime yase. Sha nyi gbenda? I nger kwaghôron u Aôndo ken Bibilo ica i gba, sha ayange a ken ijime ica cii i va mar se ye. Nahan, ka sea ôron Bibilo yô, i lu inja vough er se mba ungwan kwaghôron u Yehova ken ijime yase nahan.—Yes. 51:4.

11. Ka nyi ka i gba u se er keng ve se fatyô u wan ishima civir Yehova saan saan shighe u se tagher a icana, man ka sha ci u nyi?

11 Se er nan ve ityesen i Yehova i se zuan a mi sha ikyev i nongo na kua ken Mkaanem nam la ia hemba wasen se? Fa wer Yesaia ôr akaa ahar. Kwagh u hiihii yô ér, “Ka gbenda je ne.” U sha uhar yô ér, “za nen sha u.” (Yes. 30:21) U fan “gbenda” tseegh la kuma ga. Gba u se ‘za sha u.’ Ka se fa kwagh u Yehova a soo ér se er la ken Mkaanem nam, er nongo na u pase la. Shi se fa er se dondo kwagh u se hen ker la yô. Nahan ka i gba u se fa kwagh u Yehova a soo ér se er la, shi se eren kwagh shon ve, se fatyô u wan ishima, civir un saan saan shighe u se tagher a mbamzeyol ye. Saa se eren nahan keng ve Yehova una na se iveren ye.

YEHOVA KA A WASE SE SHA AKAA A DEDOO A A NE SE LA

12. Yesaia 30:23-26 tese ér Yehova yange na ior nav iveren nena?

12 Ôr Yesaia 30:23-26. Zum u Mbayuda hide ken tar u Iserael shighe u i pase ve ve kera lu uikyangen ken Babilon ga la, kwaghôron u profeti ne kure sha ci ve nena? Yehova yange na ve akaa a dedoo kpishi a aa wase ve u lun uma shi vea za hemen u civir un yô. Yehova na ior nav kwaghyan kpishi. Kpa kwagh u hemban cii yô, yange na ve hanma kwagh u una wase ve u kporom ikyua a na shi hiden hiin u civir un sha gbenda u vough yô. Sha ayange la, ior mba Aôndo lu a vande zuan a akaa a dedoo kpishi hen a na nahan ga. Ivur i sha 26 la tese ér Yehova yange ta ve iwanger kpishi, inja na yô, wase ve u kaven Mkaanem nam. (Yes. 60:2) Iveren i Yehova na mbacivir un ne wase ve ve za hemen u civir un saan saan “sha ci u iember [i] ken ishima.”—Yes. 65:14.

13. Kwaghôron u profeti u sha kwagh u hiden hiin mcivir u wang la kure sha ayange a ase ne nena?

13 Kwaghôron u profeti u sha kwagh u hiden hiin mcivir u wang la kure sha a vese nyian kpa? A kure yum! Sha nyi gbenda? Hii ken inyom i 1919 la je, i pase ior umiliôn imôngo kera mba uikyangen ken Zegebabilon, u a lu tartor u kwaghaôndo u aiegh la ga. I va a ve hen ijiir i i hembe doon a Tar u Ityendezwa u Iserael la ica je yô. I va a ve ken paradiso u ken jijingi. (Yes. 51:3; 66:8) Paradiso u ken jijingi la ka nyi?

14. Paradiso u ken jijingi la ka nyi, man ka unô ve lu ker nyiana? (Nenge Ishember i I Te Iwanger sha Mi Yô.)

14 Hii ken inyom i 1919 la je, mba i shighe ve mkuren la hingir u lun ken paradiso u ken jijingi la, shi saan ve iyol kpishi. c Shighe karen yô, mba ve lu a ishimaverenkeghen i va lun uma gbem sha won shin tar la kpaa, ka “iyôngo igen” je la, va nyôr ken paradiso u ken jijingi shon, shi Yehova na ve akaa a dedoo kpishi.—Yoh. 10:16; Yes. 25:6; 65:13.

15. Paradiso u ken jijingi la ka han a lu?

15 Paradiso u ken jijingi la ka han a lu nyiana? Mbacivir Yehova mba hanma ijiir sha tar cii. Sha nahan yô, paradiso u ken jijingi u ve lu ker la wa tser tar. Nahan nyian ne, hanma ijiir i se lu sha tar cii, aluer se mba suen mcivir u mimi kpoghuloo yô, se mba ken paradiso u ken jijingi.

Ka nyi i gbe u hanma wase nana er sha er paradiso u ken jijingi la una za hemen u doonashe? (Nenge ikyumhiange i sha 16-17)

16. Se er nan ve se za hemen u nengen a mdoom ma paradiso u ken jijingi laa?

16 Kwagh ugen ken akaa a se er ve se lu ken paradiso u ken jijingi la her yô, saa se za hemen u tesen ser tiônnongo u Kristu u sha tar cii la ngu se a inja shi a gba se kwagh kpishi. Se er kwagh ne nena? Gba u se hemba veren ishima sha aeren a dedoo a mba ve lu ker la, a lu sha mbamyen shin mbamshi vev ga. (Yoh. 17:20, 21) Gba hange hange u se er nahan sha ci u nyi? Hen ase sha kwagh ne. Ka se ver ishima u nengen a ikyon anza kposo kposo hen ijiir i memen i doonashe. Kape i wuha paradiso u ken jijingi u ken atôônanongo a ase la iyol nyian sha anmgbianev kposo kposo mba ve lu er ikyon la je la. (Yes. 44:4; 61:3) Gba u se nôngo se za hemen u hemban veren ishima sha mdooashe u “ikyô” jimin cii, a lu sha mbamshi mba se nenge a mi ken “ikyon” i i hembe lun ikyua a vese la ga. Se fatyô u den ser mbamyen asev shin mba mbagenev ken tiônnongo ve dan se u nengen mdoom ma tiônnongo u Kristu sha tar cii, u a lu gungur môm la ga.

17. Ka nyi i gbe u hanma wase nana er sha er tiônnongo jimin cii una za hemen u lun gungur mômo?

17 Ka nyi i gbe u hanma wase nana er sha er tiônnongo una za hemen u lun gungur mômo? Gba u hanma wase nana lu or u keren bem. (Mat. 5:9; Rom. 12:18) Hanma shighe u se ker u lun ken bem vea mbagenev ken tiônnongo cii yô, paradiso u ken jijingi la una seer doonashe. Gba u se umbur ser hanma or u nan lu ken paradiso u ken jijingi ne cii yô, ka Yehova a urugh nan a ve a mi ken mcivir u mimi ye. (Yoh. 6:44) Hen ase er Yehova ka una nenge sea nôngon kpoghuloo ser bem a lu hen atô u mbacivir un mba ve doo un ishima la shi ve lu gungur môm ve, i saan un iyol kpishi yô!—Yes. 26:3; Hag. 2:7.

18. Ka nyi i gbe u se henen sha mi zulee hanma shighe ciili?

18 Yehova na mbacivir un akaa a dedoo kpishi. Nahan se er nan ve akaa shon aa hemba wasen se? Se fatyô u gbidyen kwar sha akaa a se hen ken Mkaanem ma Aôndo kua ken ityakeda yase i pasen Bibilo la zulee. Aluer se mba henen Bibilo shi gbidyen kwar sha kwagh u se henen la yô, kwagh la una wase se u lun a aeren a Orkristu a ka a na se ‘doo ayol a ase sha mimi’ ken tiônnongo “er ka anmgbianev mba sha tsombor nahan” la. (Rom. 12:10) Ka sea henen sha akaa a dedoo a Yehova a ne se hegen la yô, se hemba lun vea na kangenaa. Shi aluer se mba henen sha akaa a dedoo a Yehova una va na se ken hemen la yô, ishimaverenkeghen yase i va civir un gbem sha won la ia lu her taveraa. Akaa ne cii aa wase se se hemba civir Yehova saan saan hegen.

WA ISHIMA GBEM DE VÔRON GA

19. (a) Kwagh u i ôr ken Yesaia 30:18 la na yô, se fa dedoo ser nyi? (b) Ka nyi ia wase se ve se wa shima a mbamzeyol, se civir Yehova saan saana?

19 Yehova una “kende iyol na sha” sha ci wase shighe u una va a mtim sha tar u ifer ne la. (Yes. 30:18) Se fa dedoo ser Yehova, “Aôndo u ôron ijir [sha mimi, NWT]” una de ér tar u Satan ne u tsa u kar iyange i ijirôron na la ken inya ga (Yes. 25:9) Se kegh vea Yehova imôngo zan zan iyange i yiman se la ia kar van. Cii man iyange la yô, se soo ser se za hemen u tesen ser ian i icivirigh i se lu a mi u eren msen hen Yehova la gba se kwagh kpishi, se henen Mkaanem ma Aôndo shi se eren kwagh u ma tese la, shi se gbidyen kwar sha akaa a dedoo a Yehova a ne se la. Aluer se mba eren nahan yô, Yehova una wase se se wa ishima a mbamzeyol asev, nahan se civir un saan saan.

ICAM 142 Kôr Ave sha Ishimaverenkeghen Yase La

a Ngeren ne time sha igbenda itiar i Yehova ka a wase mbacivir un ve wa ishima a mbamzeyol vev saan saan yô. Se lu timen sha igbenda i itiar i Yehova a wasen se shighe u se tagher a mbamzeyol la ken Yesaia ityough 30. Kwaghhenen ne una umbur se er i doo u se eren msen hen Yehova, se henen Mkaanem nam, shi se gbidyen kwar sha akaa a dedoo a Yehova a ne se hegen, man a una va na se ken hemen la yô.

b Ruamabera u ken Zwa Heberu u yange i hii ngeren la yila Yehova ér ‘mbatesen,’ er mba imôngo nahan, sha u tesen ér Yehova hemba cii, shi a doo je orgen môm kuma sha a na ga.

c ISHEMBER I I TE IWANGER SHA MI YÔ: Er se lu civir Yehova ken mzough yô, se mba ken “paradiso u ken jijingi.” Ken mcivir ne, Yehova ngu tesen se hanma kwagh u i gbe u se fa ve se nungwa atesen a kwaghaôndo u aiegh sha mcivir wase ga yô. Shi se mba eren tom u injaa u pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo la. Se mba vea Yehova kôôsôô, shi se mba ken bem vea anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba doon se ishima, ka ve wasen se ér se wa ishima a mbamzeyol asev, se civir Yehova saan saan. Ka se nyôr ken paradiso u ken jijingi ne zum u se hii u civir Yehova sha gbenda u a lumun a mi, shi se lu kaven un sha afatyô wase cii yô.