DOOM kpishi er yange mbamaren av Fred man Edna Molohan lu Mbakristu yô. Yange ve tesem u civir Aôndo. Ve lu Mbahenen Bibilo (Mbashiada mba Yehova) kuma anyom 20 cii ve i va marem ken inyom i 1934 ye. Tsombor wase lu hen angeri u Parsons ken kpentar u Kansas. Se lu ken tiônnongo u lu hen ijiir ne la. Ior mba ken tiônnongo la cii nôngo u lun Mbakristu mba i shigh ve mkurem yô. Yange se zaan mbamkombo mba tiônnongo shi se pasen ior mimi u ken Mkaanem ma Aôndo. Hanma iyange i Sati atetan yô, se due kwaghpasen u sha godobi, u hegen i yer ér kwaghpasen u ken igbar la. Ashighe agen yange se vôr, kpa sea va been yô, Terem a za yam se kwaghman u ndôhôr u i yer ér ice-cream la.

Tiônnongo wase yange kehe ga, kpa gema lu a haregh u pasen kwagh zegenan. Haregh ne kua ugeri mba kiriki kpuaa man ishule igen hen eniel mba ve lu ikyua la ker. Yange sea a za hen ishule la yô, se na ve ityakerada, ve di ve na se ikyayue gayô aji a ikyegh (a ikyegh i sember tan yô) shighe gen je yô, ve na se ikyegh i uma. Er Terem yange a vande eren iyua sha ityakerada ne yô, akaa la maa a hingir kwaghyan wase.

Mbamaren av yange ve lu a geramafon u ve duen kwaghpasen a mi yô. Yange m lu anye shighe la, nahan m fa u bughun ga, kpa m wasen Terem man Ngôm u wan icer i akaaôron a Anmgbian Rutherford shighe u ve ze u za sôron ior shi henen Bibilo a ve yô, nahan i doom kpen kpen.

Terem yange kôr mato wase u i yilan ér 1936 Ford la, gema un hingir mato u yôôn angwe u Tartor, i wa un zege anar u samber a iliam sha ijime. Mato ne yange a doo u pasen loho u Tartor a mi kpen kpen. Yange i hii kuhwan ityogholough sha er ior vea ungwa yô, a been maa i wa tser u kwaghôron u ken igbar u a har sha Bibilo yô. A been yô, se na ior mba ve lu a isharen la ityakerada.

 Yange Terem za a mato u yôôn angwe la hen ijiir i ior memen her hen angeri u Cherryvale, kpentar u Kansas yô. Ior lu her kpishi lu memen sha iyange i Lahadi nahan. Maa dasenda za va her, ve va kaa ér a due a mato hen ijiir la kera, a za ver ken won. Maa Terem kpa taver ityough ga, a tôô mato la za ver sha godobi u zua ishigh vea ijiir shon la sha er ior mba ken ijiir la kpa vea lu ungwan yô, maa a za hemen a icer i wan. Yange i saan mo iyol u lun vea Terem man anmgbian wam u vesen Jerry, sha ashighe la nahan kpen kpen.

Ken mbee u kwavanyom u 1930 la, se lu eren kyampen kpoghuloo sha er se pase kwagh hen ajiir a i lu hendan a tom wase je kpaa yô. Yange se mough faa, sha use (er yange se er shighe u se za ken geri u Joplin, ken kpentar u Missouri la nahan) maa se za wa ior utrak kua antyakeradav sha ihinda ving ving. Sea been yô, se za kohol ken won u geri la sha er se fa aluer dasenda kôr ma or wase yô.

Kwaghpasen ugen u yange a doo kpishi sha ayange la yô, lu wuaji u duen. Yange se har ikpande se wa sha nongo suuluu se zende ken geri sha u yôôn kwagh u Tartor. M umbur wuaji ugen u yange i er hen geri wase yô. Azende ase yange har ikpande, i nger sha mi ér “Religion Is a Snare and a Racket” (Kwaghaôndo ka Kwar man Kwaghhônon). Yange i mough hen ya wase i zende ken geri hemba kilomita môm nahan, maa shi i za goom i hide. Kwagh yange er doo yô, ahendan lu sha iyange la ga, kpa ior kpishi mba doo ve yô, due lu kenger.

Tsombor wase yange u mough ken kpentar u Kansas u yem mbamkohol mba vesen ken kpentar u Texas. Terem yange eren tom vea kômpeni u girgidogo u i yilan ér Missouri-Kansas-Texas Railroad la, nahan se nyôr girgidogo gbilin se za mbamkohol shi se za anmgbianev asev inya kpaa. Anmgbian u ngôm u nomso u vesen, Fred Wismar vea kwase na Eulalie yange ve lu ken geri u Temple, ken kpentar u Texas. Un yange hen mimi ken mhii u kwavanyom u 1900, shighe u lu gumor la, shi er batisema kpaa. Yange pase anmgbianev nav mba kasev akaa a a hen la, kua ngôm kpaa. Yange anmgbianev kpishi hen vegher u central Texas la fa Fred, sha ci u er tom u zone servant (i yer hegen ér ortamen u sôron atôônanongo) la hen ijiir shon. Lu or u eren a ior kundu kundu shi a lu saan saan, shi wea lu vea na yô, i doo u kpishi. Yange tsee ishima sha kwagh u mimi, shi ikyav na la i wasem shighe u m lu gumor la.

Ken inyom i 1941 la, tsombor wase nyôr girgidogo za mkohol u vesen ken geri u St. Louis, ken kpentar u Missouri. Yange i kaa a agumaior cii ér a tema vegher ugen kposo hen ijiir i mkohol la sha er vea ungwa kwaghôron ugen u Anmgbian Rutherford una na sha ci ve yô. Kwaghôron la lu a itinekwagh ér “Children of the King” (Mbayev mba Tor). Yange ne kwaghôron la been yô, i na se agumaior la cii iyua i takerada u he, u lu a itinekwagh ér Children (Mbayev) la. Yange Anmgbian Rutherford kua mba wasen un ve na se takerada ne iyol ve. Se agumaior la cii se hemba 15,000 nahan, mba se zua a iveren i ken jijingi ne yô.

Ken uwer u Aipor inyom i 1943 la, se za mkohol u kiriki ugen ken geri u Coffeyville, kpentar u Kansas, lu a itinekwagh ér “Call to Action” (Myer u Eren Tom). Ka hen mkohol ne yange i due a kwagh u  Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo, u i va gema eren ken atôônanongo cii la ye. Shi yange i due a antakerada u lun a mtom 52 u i eren tom a mi ken makeranta shon la. Ken inyom shon la maa m er asaimenti wam u hiihii ken makeranta ne. Mkohol ne shi lu u una hungur mo mayange ga sha gbenda ugen kpaa; ka hen mkohol la mo vea nomso mbagen uhar se er batisema ye. Yange i er se batisema shin ityungu i ndôhôr igen i i lu ken sule ugen her ikyua ikyua yô.

Yange m bee makeranta ken inyom i 1951, maa gba u me tsua akaa aa me er ken uma wam yô. Yange sarem u za eren tom shin Betel, ape ngise Jerry lu la kpishi je, nahan m nger apelekeshen wam m na ken afishi a ken Brooklyn. Kwagh u m tsua u eren ne vam a mbamtsera ken jijingi kpishi. Ica gba ga je maa i lumun ér m za er tom shin Betel, nahan i yilam ér m hii tom Maaci 10, inyom i 1952 la.

Yange m lu henen mer me er tom shin ijiir i gberen ityakerada sha er me wase u gberen umagazin kua ityakerada yô. Kpa i gema i nam tom u karen kwaghyan. Shighe karen yô, i yem a mo ér m za er tom shin kicin; tom ne doom shi m hen akaa shimi kpishi. Mayange m er tom u gberen ityakerada ga. Nahan kpa yange i ver hanmaor shighe u eren tom u nan shin kicin, nahan kwagh la wasem, m lu a ian i za teman ving henen kwagh sha tseeneke wam shin iyou i koson ityakerada i vesen i shin Betel la. Kwagh ne yange wasem u vesen ken jijingi shi seer taver jighjigh wam. Shi m seer kangen ishima mer me er Yehova tom shin Betel er m fetyô la cii. Anngôm u vesen Jerry yange due Betel ken inyom i 1949, maa vôso Patricia, kpa ya ve lu ikyua a Brooklyn. Yange ve wasem shi ve taver mo ishima shighe u m lu a tsa shin Betel yum ga la.

Shighe u m za Betel la, ica gba ga maa i gba karen anmgbianev nengen sha er a tsua mba ve kom yô, a seer sha anmgbianev mba shin Betel mba i tindin ve u za nan akaaôron a ken igbar yô. Yange i tindi anmgbianev mbara sha atôônanongo a a gbe ica a Brooklyn i kom er ukilomita 322 shin i yen nahan yô, ve za na kwaghôron shi ve due kwaghpasen vea tiônnongo shon. Mo kpa i tsuam m lu môm ken anmgbianev mban, man lum kwagh u icivirigh kpishi. Yange m lu a mciem, kpa m hii tom u zan atôônanongo inya shi nan akaaôron a ken igbar ne. Shighe la kwaghôron la a kuma ihwa jimin. Yange m za zende ne sha girgidogo. M umbur iyange igen la ken fam u inyom i 1954 la, m nyôr girgidogo sha iyange i Lahadi atetan u hiden ken New York, lu zende u ma m fatyô u nyôron shin Betel aikighe faa je yô. Kpa se mba ngur hiden yô, uraahumbe lu eren; nahan ahumbe lu karen baveraa shi senou kpa lu nôôn. Maa injin mba girgidogo la de u eren tom. Ken masejime yô, girgidogo za mase nyôron hen tashan, ken Geri u New York er ahwa ataan sha use nahan, u a lu iyange i Hiitom la. Maa m kar heela angahar m yem ken Brooklyn, maa m kar jighilii m yar tom shin kicin; m gba leti kpuaa shi m vôr kpishi sha ci u m tema sha shin girgi hen tugh mbura cii. Kpa gema doom kpishi er m za sôr anmgbianev shi m fa mbagenev, m kôr azende a he kpishi yô. Kwagh la hemba ican i m ya la ica je.

Ken anyom a m za Betel m lu a tsa shimi yum ga la, mo kpa i kaa ér m za eren porogeram sha ityôgh yasegh ki redio ki WBBR la. Tashan la lu sha kpo u sha uhar u iyou i 124 Columbia Heights la. M lu môm ken ior mba i gba u vea tema a henen Bibilo zum u i lu eren porogeram u Bibilo i henen la hanma kasua. Anmgbian A. H. Macmillan, u er tom shin Betel ica gba la, kpa a lu môm ken ior mba ve eren porogeram sha redio la. Yange se hemban yilan un ser Anmgbian Mac, yange ver se agumaior a shin Betel ikyav i dedoo kpen kpen, sha ci u tagher a mbamtaver kpishi kpa za hemen u civir Yehova sha mimi.

Ken inyom i 1958 la, i kaa ér m za er tom imôngo vea Makeranta u Gileadi. Tom wam heen yô, gba u me wasen mba ve bee makeranta ne la u zuan a laasen u yemen ken ityar igen, shi wasen anmgbianev mba nomso man mba kasev mba tseen ishima mban u yemen ken ityar i i tindi ve ker la. Agirgi a purugh yange taver ishe u nyôron sha ayange la kpishi je, nahan i lu ve kpuaa tseegh ve yem sha agirgi a purugh ye. Mba hemban iyenge mba i tindi ve ken Afrika man Vegher u Ityoughkitaregh la cii ve yem sha agirgi a mnger. Anyom nga kar kpuaa yô, ishe i nyôron agirgi a purugh pande, nahan mbamishen kpishi gema yemen sha agirgi a purugh.

Ken inyom i 1960 la, tom shi seer mo. Yange gba u me haya agirgi a moughon a ior ken tar u Amerika yemen mbamkohol mba ityar ityar ken veghertar u Yuropa la ken inyom i 1961. Mo kpa yange m za môm ken mbamkohol mba shon. M za u i er ken geri u Hamburg, ken tar u Jamani la. Mkohol la za been yô, mo man anmgbianev mbagenev mba shin Betel utar se haya mato, se mough ken tar u Jamani se yem ken tar u Italia, se za ken afishi a branci ken gar u Rome. Se mough heela se kar se yem ken tar u Frans; se kar sha Iwo i Pyrenees, maa se yem se nyôr ken tar u Ishpania. Shighe la i cir tom wase ken tar la. Yange se na anmgbianev mba ken geri u Barcelona ityakerada, se kange i ken akaa er ka uiyua nahan. Se zua a ve nahan saan se iyol kpen kpen! Se kar heela maa se yem ken geri u Amsterdam, maa se za nyôr igirgi u hiden ken New York.

Ken inyom i 1962 la, i nam tom u yamen tikeeti kua u laasen mba iorov 583 mba yange i gba u vea za mbamkohol mba ityar ityar sha ajiir kposo kposo yô. Lu Mkohol u Inyom i 1963 u lu a itinekwagh ér “Everlasting Good News” (Icôronloho u Dedoo) la. Yange lu u anmgbianev mbara vea za mkohol ne ken Veghertar u Yuropa man u Ashia kua ken South Pacific, maa vea mase kuusu ken geri u Honolulu ken kpentar u Hawaii kua ken geri u Pasadena, kpentar u California. Shi yange gba u vea kar ken tar u Lebanon man tar u Jordan sha u za zenden nengen ajiir a i er kwagh u a ken Bibilo la. Lu u gbaatom wase una nenge sha kwagh u agirgi kua hôtel sha ci u ior mban cii kua laasen mba nyôron ken ityar igen mba a gba u vea lu a mi la cii.

Inyom i 1963 la, lum inyom i injaa kpishi sha gbenda ugen kpaa. Sha iyange i Jun 29 la, m vôso Lila Rogers u ken kpentar u Missouri. Un kpa eren tom shin Betel, je kuma anyom atar. Se mba eren ivese lahadi kar môm yô, se kpa se kohol ior mba zan mbamkohol mba ityar ityar ne, se za ken tar u Greece man Igipiti kua Lebanon. Maa se nyôr igirgi ken geri u Beirut se yem ken an-tashan u girgi i purugh ugen ken tar u Jordan. Er yange i cir tom wase ken Jordan shi i kaa a vese ér ka nan Mbashiada mba Yehova laasen u nyôron ken tar la ga yô, se lu henen kwagh u una za hemen shighe u se za nyôr ker yô. Kpa se mba za nyôron yô, se nenge a anmgbianev tile sha haav mbu iyou i keghen igirgi ker la kôr zege ikyondo, i nger sha mi ér “Se sugh ne za van, Mbashiada mba Yehova”! Yange saan se iyol kpen kpen. Shi doo se kpishi u nengen a ityar i i ôr kwagh u i ken Bibilo la iyol yase! Yange se za sha ajiir a ngise Aberaham man Isaka man Yakob lu la, kua ajiir a Yesu man mbaapostoli nav pasen kwagh la, kua ape kwaghaôndo u Mbakristu hii ve a samber zan zan á ar ken ikighir i tar je yô.—Aer. 13:47.

Mo vea Lila se er ivese ka anyom 55 je ne, man ken anyom ne cii ngu suen mo ken ityom i i ne se ken tom u Yehova cii. Yange se za ken tar u Ishpania kua tar u Portugal acin imôngo shighe u i cir tom wase ken ityar la yô. Yange se taver anmgbianev asema shi se za ve a ityakerada kua akaa agen a kwagh a gbe ve a mi yô. Shi yange se za nenge a anmgbianev mbagen mba i wuhe ve ken iyagh ki shojaa ken geri u Cádiz ken tar u Ishpania yô. Yange saan mo iyol kpishi u taver ve ishima sha akaaôron a ken Ruamabera.

 Hii ken inyom i 1963 la zan zan va keen, m wase tom u yamen tikeeti mba nyôron igirgi shi zuan a laasen shi eren akaa agen sha ci u mba zan mbamkohol mba ityar ityar ken Afrika man Australia man Central America kua South America man Yuropa kua vegher u Ityoughkitaregh la, man Hawaii kua New Zealand man Puerto Rico. Mo vea Lila kpaa se za mbamkohol mba vesen mba vea tsa a hungur se ga yô. Ugen la lu ken inyom i 1989 ken gar u Warsaw, tar u Poland. Yange anmgbianev mba ken tar u Russia kpishi za mkohol ne, man lu hiin ve u zan mkohol u vesen je la! Anmgbianev mba nomso man mba kasev kpishi mba se zua a ve yô, lu mba yange i wuhe ve anyom kpishi ken upurusu mba ityar i i yilan ér Soviet Union la sha ci u jighjigh ve yô.

Kwagh ugen u nam mo msaanyol yô, lu u zenden sha ubranci kposo kposo sha tar, taver icombor i Betel asema kua mbamishen. Kwa masetyô u se za sôr branci yô, lu ken tar u South Korea. Yange se zua ishigh a anmgbianev 50 mba i wuhe ve ken purusu ken geri u Suwon yô. Anmgbianev mban cii lu saan saan shi lu veren ashe u va duen shi hiden civir Yehova sha ishima ve. Yange se zua ishigh a ve nahan ishima taver se kpen kpen.—Rom. 1:11, 12.

M nenge er Yehova a ver ior nav ken anyom a karen ne, ve seer iyenge kpishi yô. Shighe u m er batisema ken inyom i 1943 la, mbapasenkwagh lu er 100,000 nahan, man hegen ne ve hemba 8,000,000 ken ityar 240. Kwagh ngu nahan sha ci u tom u pasen kwagh u mba been makeranta u Gileadi ve er kpoghuloo la. Saan mo iyol kpishi u eren tom imôngo vea mbamishen kpishi shi wasen ve u yemen sha ajiir a i tindi ve la!

Doom kpishi er yange m tsua u seer eren Yehova tom sha u ngeren apelekeshen u za eren tom shin Betel nahan. Yehova verem doo doo ken anyom ne cii. Dugh tom u Betel kera yô, mo man Lila cii shi yange se zua a ian i civirigh i eren tom u pasen kwagh vea atôônanongo kposo kposo ken Brooklyn kuma anyom 50, ape m lu a azende a injaa kpishi la.

M ngu eren tom shin Betel her, shi Lila kpaa ngu suen mo. Er hegen m lu anyom 84 nahan kpa, m ngu eren tom u injaa her saan saan. Ka m wasen tom u nengen sha ilyoho i branci.

Saan mo iyol kpishi er m lu ken nongo u Yehova u doon tsung ne yô. M nenge a mkposo u vesen u a lu hen atô u mbacivir Yehova a mbacivir un ga la. Se hemba kaven mkaanem ma ken Malaki 3:18 la wang. Ma kaa ér: “Tsô né gema né kav mkposo u orperapera a iferor, man u or u civir Aôndo a or u civir Un ga la.” Hanma sev yô, ka se nenge er tar u Satan ne u lu hemban vihin a vihi, shi ior ve kera lu a ishimaverenkeghen ga shi i saan ve iyol yum kpaa ga yô. Nahan kpa mba ve soo Yehova shi ve civir un yô, saan ve iyol shin er ve lu ken ashighe a ican ne kpaa, shi mba a ishimaverenkeghen. Se mba a ian i civirigh i samber a loho u dedoo u Tartor! (Mat. 24:14) Sar se tsung er iyange i se lu veren ashe a mi la, ma i va kpaa yô; ka iyange i Tartor u Aôndo ua va tim tar ne kera, ua gema a va a tar u he la. Zum la se zua a averen kpishi, hanma or sha tar nana lu gbang gbang shi a saan nan iyol shi nana lu uma gbem sha won.