Ú Ngu A “Mhen U Kristu” Kpa?

“Aôndo u ishimawan man ishimasurun A̱ na ne, lu nen . . . sha inja i Kristu Yesu la.”—MBAROMANU 15:5.

1. Ka sha nyi gbenda i pase mlu u Yesu ken akaakperan a Mbakristu Mbaaiev ve kpel la, man hii nan gbenda u i pase mlu u Yesu ne ú lu sha mimi ga?

 “IYANGE i môm kpa se ahan or nenge ga.” Kape i er kwagh sha iyol i Yesu ke’ takerada ugen u i senge ér ngise orvesen ugen ke’ tar u Roma nger ú je la. Takerada u i hii fan ú ke’ derianyom u sha 11 je zan zan nyian kpa ú lu a̱ gema kposo ga ne bende a mbàkpèlánakaa ngee. * Ken ufoto mba Yesu kpishi mba i kpel a kpela cii, mluashe na bee or u ka nan lu zunguluu, ahan a gbe nan zwa ga, shin aa gbaan je kpa i laghen a lagh yô. Kpa taver u imba mpase u i pase mlu u Yesu ne i̱ lu mimi yô, un u Ivangeli i kaa ér ngu ishima legh legh shi a doo inja shi mhôônom ma ker un tsung kpaa la.

2. Se hii nan ve se lu a ‘ishima i Kristu Yesu’ la, man kwagh ne una wa se ago iyol u eren nyi?

² Aluer ka u se fa mluashe u Yesu jim jim yô, wanger wang e̱r i gbe u saa se iv mbamhen asev man asema ase a mfe u vough u injaor i Yesu lu̱ kpôô kpôô zum u yange lu shin tar la yô. Nahan yô, de se gbidye nen kwar sha akaa agenegh a i nger ke’ Ivangeli, a aa na se zua a mkav sha kwagh u “mhen u Kristu” yô—inja na yô, ka mbamlu nav mba ke’ ishima man mbamnenge nav man mbamhen nav je la. (1 Mbakorinte 2:16) E̱r se nguren eren nahan yô, de se nenge nen e̱r se hii ve se lu a ‘ishima i Kristu Yesu’ la yô. (Mbaromanu 15:5) Aluer se er nahan yô, se hemba wan ago iyol u dondon gbenda u a tese se la ke’ uuma asev man sha aeren a ase a mbagenev kpaa.—Yohane 13:15.

Yange í Heghem Ior u Zan he’ A Na

3, 4. (a) Kanyi yange i̱ za hemen e̱r i nger ke’ Marku 10:13-16 la nahana? (b) E̱r mbahenen mba Yesu mba nèngé ér vea yàngè mbayev ve̱ de ve he’ a na ga yô, a e̱r nena?

³ Yange ior soon u sôsom a Yesu. Ashighe kpishi, mbayev man mbaganden duen sha ajiir kposo kposo vaan hen a na vangertiôr. Nenge ase kwagh u i nger ke’ Marku 10:13-16 la. Kwagh ne yange e̱r zum u i shi kpuaa u una mase kúùsù tom na ve  ver ishigh yemen ke’ Yerusalem kwa u masejime, sha u za tagher ishigh aa ku u nyoon la.—Marku 10:32-34.

⁴ Kenger ase kwagh u yange e̱r la ke’ ishima. Ior gba van a mbayev he’ Yesu, kua anikyundanev kpaa, ér a̱ ver ve doo doo. * Nahan kpa, mbahenen nôngo ér vea yange mbayev mbara ve̱ de ve he’ Yesu ga. Alaghga yange mbahenen mba Yesu hen ér a soo ér i za un iyol sha ikyaa i mbayev ke’ usati mba mase shin a mi, ishima lu un ker haghelaa ne ga. Kpa ve gema ve tsume. Yesu fe ér ka kwagh u mbahenen nav ve lu eren la yô, kera doo un ga. Yesu yila mbayev ér ve̱ va he’ a na, a kaa ér: “De nen mbayev mba kiriki, ve̱ va her a Mo; de kera yangen nen ve ga.” (Marku 10:14) Been kera yô, a er kwagh u mimi je a tese ér ngu a ishima i legh legh shi eren kwagh sha dooshima kpaa yô. Kwaghngeren la kaa ér: “A kuve ve, shi A . . . ver ve doo doo.” (Marku 10:16) Kundu mbayev mbara iyol e̱r Yesu a kuv ve ke’ ikyum na je ka u kpelan ga.

5. Kwagh u i nger ke’ Marku 10:13-16 la ôr se nyi sha kwagh u injaor i Yesu lùú?

⁵ Kwaghngeren u i gber gèéndèè ne ôr se akaa kpishi sha kwagh u injaor i Yesu lu̱ yô. Kav wer yange ior vaan he’ a na vangertiôr. Shin e̱r ngise lu sha ian i vesen sha nahan kpa, mayange ôron kwagh sha imotaver a uumace mba ve lu a acôghor iyol ne ga, shin kenger ve dang kpaa ga. (Yohane 17:5) E̱r mbayev je kpa yange i kpe ve iyol a na nahan, kwagh la kpa ngu a inja ga zee? Sha mimi yô, yange tativ ma va ikyua a na ga cii, luun e̱r yange una lu or u ka nan lu gbúùù, nan lu sar sar ga, ahan kpa a gbe nan zwa sha won ga la yô! Yange ior cii vaan hen Yesu, mbayev man mbaganden cii, gadia ve kav e̱r a lu or u doon inja, wan ior ikyo kpaa yô, shi ve lu a vangertiôr ér una gema ijime a ve ma shighe môm kpaa ga.

6. Mbatamen vea er nan ve ior a vaan he’ a ve vangertiôr a hemban a hemba ciili?

⁶ E̱r se nguren gbidyen kwar ke’ ishima sha kwaghngeren ne yô, doo u se pine iyol yase ser, ‘Mo yô, ḿ ngu a mhen u Kristu je kpa? Ior mba fetyô u van he’ a mo vangertiôr kpa?’ Ken ayange a ican ne yô, kwagh gba iyôngo i Aôndo a mbakuran ilev mba i fetyô u zan he’ a ve vangertiôr la, ka nomsombaiorov mba ve lu e̱r “ijiir i yeren uraahumbe” je la. (Yesaia 32:1, 2; 2 Timoteu 3:1) Mbatamen, aluer ne mba keren ner kwagh u anmgbianev enev a̱ gba ne ishima tsung sha mimi, shi ne kegh iyol u nan iyol yen sha ci ve yô, kwagh la una na ve u kaven e̱r kwagh ve a gbe ne ishima yô. Vea nenge a kwagh ne nahan sha ishiv yenegh shi vea ungwa ken mlu u ikyenge yen shi vea nenge a mi ken erdoo wen la kpaa. Imba erdoo u mimi man gbashima ne una fatyô u yesen msúùr u súúr sha a ven, u̱ una na a heghem mbagenev, kua mbayev kpaa, u van he’ a ven gbar gbar la. Kwase Kristu ugen pase e̱r i hii ve  un ker cio u bughun ishima na tsenen sha ishigh ki ortamen ugen yô. A kaa wener: “A lam a mo kúndù kúndù man sha mhôôn kpaa. Í lu nahan ga yô, alaghga zwa tsô kpa yange ma ḿ bugh a na ga. Kpa a na yô, ḿ hingir u fan mer kwagh u zan iyol je kpa ngu ga.”

Yange Waan Mbagenev Ikyo

7. (a) Yesu yange tese ikyo i wan na a mbagenev nena? (b) Hii nan ve Yesu yange bugh orapirashe ugen ashe kule kule?

⁷ Yesu yange waan mbagenev ikyo. Yange a ver ishima u fan e̱r i lu mbagenev ke’ ishima yô. Yange ishima i gba un awambe zum una nenge a mbara mba ican i er ve la yô, je yô, kwagh ne a mgbegha un u nan ve mpeveryol sha atsan a ve lu yan la. (Mateu 14:14) Shi yange a wa ikyo sha mbamyen man ugbayol mba ior mbagenev kpaa. (Yohane 16:12) Kwagenegh la, ior mbagenev va a orapirashe he’ Yesu, ve zamber a na ér a̱ bugh un ashe. Yesu bugh or la ashe, kpa torough a torough e̱ren kwagh ne ga. Sha hiihii la yô, or la nenge a ior cíǹg—lu “nengen a ve er ka ikon nahan, [kpa ve lu] zenden.” Yesu maa mase bughun un ashe wang. Hii nan ve yange bugh or la ashe kúlè kúlè? Alaghga yange e̱r nahan sha ci u iwanger i yange lu u ia ta or u ngise saa lun ke’ ime kpìí ne sha ishi gaagh la i̱ panden i̱ hoghul un kule kule, kua mluashe u akaa a yange gba lun un kperegh kperegh sha ishi la kpaa.—Marku 8:22-26.

8, 9. (a) Lu nyi i̱ er zum u Yesu man mbahenen nav za̱ sember nyôron he’ vegher tar u Dekapoli la? (b) Pase ase e̱r Yesu yange bugh orakondoato la ato yô.

⁸ Shi nenge kwagh ugen u yange e̱r zum u iniongo i Paseka i ke’ inyom i 32 S.W. la yange i bee kera la. Yesu vea mbahenen nav va nyôr he’ vegher tar u Dekapoli, sha ityoughkitaregh ki Zegemnger u Galilia la. Mba va sôôn he’ ijiir la yô, zegeikpelaior nenge a ve maa gba van a mbauangev man mbaawanev kpishi he’ Yesu, shi un di kpa bee ve cii angev. (Mateu 15:29, 30) Yange kwagh e̱r doo yô, Yesu yila or ugen due a na ke’ hua sha u wan ikyo sha kwagh na un ikyangegh. Marku, orngeren Ivangeli, u i lu un tseegh a shir a nger kwagh u yange za hemen la, na ibaver i kwagh u yange e̱r yô.—Marku 7:31-35.

⁹ Or la yange kondo ato shi iliam er un ican kpen kpen je. Alaghga Yesu yange una kav kwagh ne sha e̱r or ne lu kera-ke-kera shi lu eren kwagh sha cieshe yô. Tsô maa Yesu er kwagh u a war lanen ishima dàálàà yô. A ta íbálégh a or ne, ve undu ikpelaior, a yem a na ke’ hua. Nahan Yesu e̱r akav sha u or shon a̱ fa kwagh u un we ishima u eren yô. A “shindi un ahôaveegh ken ato, A haa ijer, A bende un sha nombor.” (Marku 7:33) Yesu been kera yô, a kenger sha maa a e̱r msen a shír ishima. Akaa a yange i lu eren or ne cii lu u kaan a na ér, ‘Kwagh u ḿ we ishima u eren we ne hàr sha tahav mbù mbú dugh hen Aôndo yô.’ U̱ masen kuren yô, Yesu kende kaa ér: “Bugh!” (Marku 7:34) Tsô, or la maa gba ungwan kera, shi gba lamen tsembelee.

10, 11. Se hii nan ve se wa mbagenev ikyo sha mbamlu vev mba ke’ ishima ke’ tiônnongo? man he’ tsomboro?

¹⁰ Nenge ase imba ikyo i Yesu lu wa mbagenev la sha wono! Yange a ver ishima tsevaa sha u fan mbamlu vev mba ke’ ishima mbara, nahan mker u yange mhôônom kôron un a or la geman mgbeghan un u eren akaa sha igbenda i wan mbamlu mba ken asema a ve la ikyo. E̱r se lu Mbakristu yô, doo u se yese mhen u Kristu ne ken a vese shi se dondon sha mi  sha gbaa ne kpaa. Bibilo wa se kwagh ér: “Ne cii lu nen ishima i môm, shi lu nen mbazungwenmhôônom; doo nen ayol a en er ka anmgbianev nahan, lu nen mba mhôônom ma ker ve; shi hide nen a ayol a en ijime kpaa.” (1 Peteru 3:8) Nahan kwagh ne na yô, gba u se ôron kwagh shi se eren akaa sha igbenda i wan mbamlu mbaiorov mba ke’ ishima la ikyo.

¹¹ Ke’ tiônnongo yô, se fatyô u wan mbagenev ikyo sha mbamlu vev mba ke’ ishima la sha u nan ve icivir shi eren a ve vough e̱r se kpa se soo ser i̱ eren a vese nahan. (Mateu 7:12) Kwagh la una gema a kúà mwe u wan ikyo sha kwaghôron wase man gbenda u sé ôron kwagh la kpaa. (Mbakolose 4:6) Umbur wer ‘kwagh u gban ôron gaagh la kóm e̱r sanker nahan.’ (Anzaakaa 12:18) Ken tsombor di yô, a kaa ér nena? Nom man kwase u̱ ve doo ayol a ve ishima tsung la mba veren ishima tsevaa sha u fan mbamlu vev mba ke’ ishima la. (Mbaefese 5:33) Mba pálégh u ôron kwagh nyang nyang, shin zeren puun ayol a ve hanma shighe shi wan ayol a ve asôngo kpaa la—akaa ne cii aa fatyô u nan ishimavihin i í fe heghem u surun i̱ ga la. Mbayev kpa mba a mbamlu mba ke’ ishima, man mbamaren mba lun a dooshima mba we kwagh ne sha ada kpee. Zum u i gbe u amba a mbamaren ne aa kôôm mbayev vev yô, mba kôôm ve sha igbenda i wan iciviryolough i mbayev vev ikyo shi mba kera shin keren ér vea hèè ve a hèè ga. * (Mbakolose 3:21) Sha nahan yô, zum u se we mbagenev ikyo yô, se mba tesen ser se mba a mhen u Kristu.

Yange Keghen a Kegh Iyol u Nan Mbagen Jighjigh

12. Ka mnenge u vough man u mimi u nyi yange Yesu lu a mi sha mbahenen nava?

¹² Mnenge u Yesu lu a mi sha mbahenen nav la lu u mimi shi lu vough kpaa. Yange fa dedoo e̱r ve lu wang ga yô. Kera je kpa, yange faantyô u fan akaa a uumace ve henen ke’ asema a ve la cii. (Yohane 2:24, 25) Nahan cii kpa, lu mbamyina vev mbara nengen ga kpa lu anza ve a dedoo la. Shi yange nenge a gbashima u ior mba Yehova urugh ve mbara lu a mi la. (Yohane 6:44) Mwe u Yesu yange waan kwagh u mbahenen nav sha ada la due tseer tseer sha m-er u yange eren a ve la. Kwagh u a lu di tsô yô, yange keghen a kegh iyol u nan ve jighjigh.

13. Yesu yange tese ér un na mbahenen nav jighjigh nena?

¹³ Yesu yange tese ér un na ve jighjigh nena? E̱r yange undu tar ne yô, a wa mbahenen nav mba í shìghè ve mkurem mbara zege tom sha ikyev. Yange kende tom u nengen sha ugbayol mba Tartor na la wa sha ikyev ve. (Mateu 25:14, 15; Luka 12:42-44) He’ shighe u lu shiren tom heregh la kpa a tese sha igbenda i kiriki man sha akaa a ver ver ér un na ve jighjigh. Kwa u yange er ivande ve kwaghyan seer ngeen la kpa yange wa mbahenen nav tom u karen kwaghyan la sha ikyev.—Mateu 14:15-21; 15:32-37.

14. Ú sav a sav pasen kwagh u i nger ke’ Marku 4:35-41 la nena?

¹⁴ Heela tseegh ga, shi nenge kwagh u i nger ke’ Marku 4:35-41 la kpaa. Kwa u ngun yô, Yesu man mbahenen nav nyôr tso u peren Zegemnger u Galilia la yemen vegher u sha ityoughkitaregh la. Ve naha ve gba ke’ atô ngôôr ga maa Yesu samber inya shin tso maa hungur mnyam kpum kpum. Nahan kpa, ica i gbe ga yô, “zegeuraahumbe gba.” Imba uraahumbe la yange lu kwagh u he ken Zegemnger u Galilia la ga. E̱r Zegemnger ne za shimi (kuma e̱r mita 200, mough sha zar mnger sen a sen) yô, ahumbe a he’ ijiir la hemban tseen a ahumbe a hen uikyasen mbagenev, nahan kwagh ne na u ahumbe a shi toon baveraa. U seer sha kwagh ne yô, yange ijeverahumbe i̱ móúgh sha Uwo u Hermon u ú lu vegher u sha ityoughkitaregh la, i̱ toon shin Pev u Yordan la àsèn-ásèn. Yange uraahumbe ua̱ pèvér a pèvèr nahan maa ugen di shi ú hiin. Yô hen ase sha kwagh ne: Yesu yange fa kwagh u uraahumbe u he’ ihyongo la dedoo, gadia lu ken Galilia je wa ikyondo ye. Nahan cii kpa, e̱r yange na mbahenen nav jighjigh ér ve fa tom ve, shi mbagenev ken a ve lu mbakôronishu yô, or tí hungur mnyam nam ke’ mkpeyol.—Mateu 4:18, 19.

15. Se er nan ve se kav ishima i Yesu a lu a mi i nan mbahenen nav jighjigh laa?

 ¹⁵ Se fatyô u kaven Yesu sha mkegh u yange keghen a kegh iyol u nan mbahenen nav jighjigh la kpa? Ka i taver ior mbagenev u wan mbagenev ityom sha ikyev. Ka ve soo ér vea lu ityough sha hanma kwagh. Alaghga vea lu henen ke’ ishima nahan ér, ‘Aluer ḿ soo mer i̱ er kwagh sha gbenda jighilii yô, a gba u me er kwagh la iyol yam!’ Kpa aluer ka gban u se e̱r hanma kwagh iyol yase yô, se vôr gbèdà gbèdà nahan alaghga se hingir u lun paleghaa a tsombor wase, man kwagh la una wase se ga. Heela tseegh ga, aluer se bùr ityom se kar mbagenev vough vough ga yô, se lu nyumen ve ityesen i i doo u ma ve zough a mi la kua mfe kpaa. A hemba lun sha kwaghfan aluer se hen u nan mbagenev jighjigh, shi wan ve akaa agen sha ikyev yô. Nahan doo u se pine iyol yase sha mimi ser, ‘Ḿ ngu a mhen u Kristu sha gbaa ne kpa? Ka ḿ kar a ishima ḿ wa mbagenev ityom igen sha ikyev, shi ḿ na ve jighjigh mer vea er í sha afatyô ve kpa?’

Yange Tese Mne u A Na Mbahenen Nav Jighjigh La

16, 17. He’ tugh mbu lu u Yesu una mase tsan ke’ uma na shin tar la, ka ishimataver i nyi yange na mbahenen nav, shin e̱r yange fa e̱r vea gbihi un nahan kpaa?

¹⁶ Yesu tese mwe na u wan kwagh u mbahenen nav sha ada la ke’ gbenda u injaa ugen. A na sha u ve̱ fa e̱r un lu a vangertiôr sha a ve yô. Kwagh ne due tseer tseer ken mkaanem ma taver ishima ma yange ôr a mbahenen nav he’ tugh mbu lu u una mase tsan ke’ uma na shin tar la. Ver ase ikyav sha kwagh u yange za hemen yô.

¹⁷ Yesu lu a akaa a eren kpishi aikighe la. Yange na mbahenen nav ityesen i hiden a iyol jime sha u ôôn ve angahar. Been heela kera yô, a ver kwaghyan u aikighe u una lu ikyav i umbur ku na yô. Nahan, mbaapostoli mbara shi sendegh anyiman kpoghuloo sha kwagh u or u nan lu orvesen ken atô ve yô. E̱r Yesu a we ishima didi yô, a zôhô a ve ga kpa a hen sha kwagh ne a ve imôngo. Nahan a ôr ve kwagh u a lu keghen ve ke’ hemen yô, ér: “Hen tugh mbun, ne cii á na ne anzughul sha kwagh Wam, gadia i nger er: Me gbidye orkuranilev, ilev mbi ken ikum la mbia sambe.” (Mateu 26:31; Sekaria 13:7) A fa je ér ahuraior na a a lu ikyooso kyooso a na ne aa gbihi un zum u kwagh a tser un dedoo la. Nahan cii kpa, a ôr ve ijir ga. A gema a kaa a ve ér: “Kpa Me nderen shin ku kera yô, Me hemen a ven u zan sha Galilia.” (Mateu 26:32) Een, a taver ve ishima ér shin e̱r vea gbihi un nahan kpa, un yô, una gbihi ve ga. Kwaghtseren u vihin ke’ ishima tsung ne una karen kera yô, una hide a kohol ve.

18. Ka zegetom u nyi yange Yesu wa mbahenen nav sha ikyev ken Galilia, man mbaapostoli mbara er ú doo doo kure nena?

¹⁸ Yesu yange e̱r sha imo na. Ke’ masejime yô, Yesu u lu nder shin ku la ande hen mbaapostoli nav mbajighjigh mba 11 mbara ken Galilia, mba̱ a̱ shi nan kpa yange vea kohol imôngo a mbagenev kpishi la. (Mateu 28:16, 17; 1 Mbakorinte 15:6) Mba zough heregh cii yô, Yesu na ve zege tom ne, kaa a ve ér: “Nahan yô, za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen, eren nen ve batisema ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi, tesen nen ve u kuran akaa a M we ne kwagh sha mi cii.” (Mateu 28:19, 20) Takerada u Aerenakaa tese se ikyav wang ér mbaapostoli mbara yange ve e̱r di vough er i wa ve kwagh nahan. Ve hemen tom u pasen loho u dedoo la sha gbashima ke’ derianyom u hiihii la.—Aerenakaa 2:41, 42; 4:33; 5:27-32.

19. Akaa a Yesu lu e̱r zum u a nder shin ku kera la tese se ér nyi sha kwagh u mhen u Kristu?

¹⁹ Kwagh u i pase se heen ne tese se ér nyi sha kwagh u mhen u Kristu? Shin e̱r mbaapostoli mba Yesu ta un ijar nahan kpa, “ve doo Un ishima zan zan ar sha mkur je.” (Yohane 13:1) Yange kera kpen mbamyina vev ga kpa gema na sha u ve̱ fa e̱r un ne ve jighjigh yô. Ver ikyav wer vangertiôr u Yesu la saa  gbilin ga. Vangertiôr u yange vande lun a mi sha a ve kua jighjigh u yange na ve la cii yange una taver ve u kangen ishima eren tom u yange kaa a ve ér ve̱ er la je ka u kpelan ga.

20, 21. Se hii nan ve se waan kwagh u mbananjighjigh a vese la sha ada?

²⁰ Se hii nan ve se e̱r sha mhen u Kristu sha gbaa ne? Kwagh u mba ve ne jighjigh a vese imôngo la a̱ de dugh se ishima mayange ga. Aluer ishima wanger we keregh a ve ga yô, alaghga iôron you man ieren you cii ia pon kwagh ne ke’ igbar. (Luka 6:45) Nahan cii kpa, Bibilo kaa a vese ér dooshima “ne jighjigh sha akaa cii.” (1 Mbakorinte 13:7) Dooshima taver a taver ishima, gbe a gba uwer ga. Maan a maa, yôhôr a yôhôr ga. Ior mba hembe vengese dooshima man ishimataver a tu vihin. Se fatyô u maan mbagenev shi taver ve ishima sha u nan ve jighjigh vangertiôr. (1 Mbatesalonika 5:11) Aluer se mba wan kwagh u anmgbianev asev sha ada e̱r Kristu kpa lu wa nahan yô, se er a ve sha igbenda i ia maa a maa ve shi ia na vea hemban nôngon kwagh cii yô.

²¹ U yesen mhen u Kristu ken a vese shi eren sha mi vough la hemba u kaven di a kav Yesu sha akaa agen a yange er la. Di vough e̱r i vande teren ken gbaa kwaghngeren u a kar la nahan, aluer mimi je ka u se er akaa ier i Yesu yô, gba u saa se vande henen u nengen akaa sha mnenge na la. Akaa a i nger ke’ Ivangeli cii wase se u nengen a vegher u mlu na ugenegh man mbamhen nav man mbamlu nav mba ke’ ishima mba sha kwagh u tom u i we un la, e̱r kwaghngeren u dondon ne una time sha mi nahan.

[Footnotes]

Ú Fatyô u Pasen Kpa?

• Yesu yange e̱r nena he’ shighe u mbahenen nav nôngo ér vea yange mbayev ve̱ de ve he’ a na ga laa?

• Yesu yange wa mbagenev ikyo sha nyi igbenda?

• Se hii nan ve se kav Yesu sha mkegh u yange keghen iyol u nan mbahenen nav jighjigh la?

• Se hii nan ve se kav vangertiôr u Yesu lu a mi sha mbahenen nav la?

[Study Questions]

[Picture on page 9]

Yange i kúndú mbayev iyol a Yesu

[Picture on page 10]

Yesu yange eren a mbagenev sha mhôôn

[Picture on page 11]

Mbatamen mba i fetyô u zan he’ a ve vangertiôr la mba iveren