Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Er Nan I Lu Hange Hange u Nan Mbautahav Iciviri?

Er Nan I Lu Hange Hange u Nan Mbautahav Iciviri?

Er Nan I Lu Hange Hange u Nan Mbautahav Iciviri?

KA AN je i doo nan er udasenda ve lu aa tahav mbu kôron mbaiv mba ve iin se akaa shin ve anger icombor yase la zà wan ve ke’ gaadi ga ase? Shi doo se er mbaatejir ve lu aa tahav mbu tsahan mbaaferev sha u kuran tar nahan ga he?

Shi, alaghga se umbur akaa a injaa agenegh a gomoti ka a er a kpandegh ku ior ve te la yô—amba er u sôron igbenda man u esen tembe man u nan ityesen nahan. Mbakristu mba mimi mbá ior mba hiihii mba lumun ér u nan tahav mbu i ver mbu icivir la ka kwagh u injaa. Kpa, imba icivir la i̱ ze ka kom nena? Shi ka avegher a uma a nyi nahan i gbe u a na mbautahav iciviri?

Tahav mbu he’ Ipaven

Bibilo wa ior ci ca cii kwagh, vea lu mba nan jighjigh shin vea na jighjigh ga kpaa ér, ve̱ na tahav mbu i ver he’ ipaven ve la icivir, sha ci u kwagh la ngu a inja he’ ijiir. Orkristu apostoli Paulu yange nger kwagh ne tindi a mi he’ mba ke’ Roma mba ve na jighjigh a na imôngo la, man a lu se a iwasen aluer se time sha kwagh u yange ôr, er i nger ke’ Mbaromanu 13:1-7 la nahan yô.

Yange Paulu lu or Roma, man tar u Roma lu a tahav sha tar cii he’ shighe la. Washika u Paulu, u̱ yange nger ke’ inyom i 56 S.W. la, wa Mbakristu kwagh ér ve̱ lu ior mba tesen ikyav i dedoo. A nger nahan ér: “Hanma or u uma nana̱ ungwan imo i tahav mbu nan lu mbu sha ikev la, gadia ma tahav mbu ga, saa mbu mbu dugh her Aôndo la, mbu mbu lu her ne kpaa, ka Aôndo je A ver ye.”

Heen ne Paulu pase ér Aôndo una ne ian ga yô, ma tahav mbu orumace môm tsô kpa mà mbu lu ga. Sha mnenge ne yô, tahav mbù mbú lu her hegen ne mbu sha ian i Aôndo a ver mbu sha awashima na la. Nahan yô á fatyô u kaan ér “or u nan hendan a tahav mbura yô, ka Aôndo u A ver mbu la je nan lu hendan a Na ye.”

Er alaghga mbautahav vea wuese mba ve eren akaa a dedoo la nahan kpa, shi i na mbautahav mban tahav mbu tsahan mba ve peren tindi mbara. Mba ve eren akaabo la mba a ityôkyaa i vesen i cian tahav mbu mbautahav ve lu a mi u “oron iyev” la, gadia ugomoti mba eren nahan sha ci u mba “ortom u Aôndo.” ’

Paulu mase kuren mnenge na sha u kaan nahan ér: “Nahan yô, ka u ungwan imo i nan, ka sha u palegh iyugh tseegh tsô ga, kpa ka sha ci u imo i ken ishima la kpaa. Ka sha ci u nahan ne lu tan kpandegh kpaa ye, gadia ve ka mbatomov mba Aôndo, ka sha kwagh ne je ve ver ishima sha mi ye.”

Tom u nengen sha inyaregh ki ukpande la ka ú tahav mbu or nan lu mbu sha ikyev la, ka ú or u nan lu tan kpandegh la ga. E̱r Orkristu nan lu or u eren sha atindi a tar u nan yô, nan lun a imoshima i wang. Nan fa je ér aluer nan wa iyol i nan sha ikyev i tahav mbu nan lu mbu sha ikyev la shi nan ta kpandegh ku nanegh kpaa yô, nan ngu dondon di a dondo atindi a ipaven i nan lu her la tseegh ga, kpa shi nan ngu dondon atindi a icighanegh la kpaa.

Tsombor man Tahav

Man kwagh u tahav mbu he’ tsombor la di ye? Sha ayange a hiihii a uma u wanikyundan la je tsô, alaghga nana vaa shin nana sondo mliam je kpaa sha u i̱ nenge sha a nan yô. Kpa ormaren u kaven kwagh yô naná gbidye kwar naná fa kwagh u a lu gbayol u wanikyundan shon jim la, nana kera er kwagh sha ci u wanye la ngu sondon mliam yum ga. Mbayev mbagenev ka vea nguren vesen yô, i seer nan ve ian gbangesaa, i de ve ér ve er sha ishima ve. Kpa er mfe ve a yen yô, alaghga vea wa ave ke’ ifer i eren shin ma kwaghbo ugenegh, u alaghga una za tsombor la iyol kua ipaven la kpaa yô, er mbautahav mba he’ hanma ijiir kpa ve fe dedoo nahan.

Rosalind Miles, kwase u a nger takerada u i yer ér Children We Deserve la kaa wener: “Mbamaren ka ve de shighe a kar cii ve ve mase tsahan ônov ye. Shighe u i gbe u a hii u nan tsaha yô, ka shighe u i mar nan la je.” Aluer ke’ mhii la je mbamaren mba lamen sha ikyenge i legh legh, i sha tahav mbu sha ikyo i wan, shi ve gema ieren ve ga yô, ica a gba ga tsô ônov vev vea hen u ngohol tahav mbura man tsaha u ua va ke’ mbu la kpaa.

Bibilo ngi a akaawan kpishi sha kwagh u tahav mbu he’ tsombor. Ke’ takerada u Anzaakaa la, orfankwagh Solomon pase mzough u mbamaren mba cian Aôndo ve lu a mi he’ ishigh ki ônov vev la nahan ér: “Wan wam, ungwan ityesen i teru, tindi u ngôu kpaa, de te un kera ga.” (Anzaakaa 1:8) Zum u mbamaren ve lu kangenaa nahan sha ishigh ki ônov vev yô, ônov mbara kpa vea fa kwagh u i ver ishima ér ve̱ er yô. Alaghga vea nôngo ér vea sende ormaren ugen ityough a ugen sha er vea zua a kwagh u ve lu keren la yô, kpa tahav mbu mbamaren mbu lun ke’ mzough kangenaa mbura ka mkor he’ mbayev.

Bibilo pase ér nom ngu aa tom u hiihii ú nengen sha mkpeyol u ke’ jijingi u ônov mba nan tseegh tsô ga, kpa kua u kwase u nan kpaa. I pase kwagh ne ér ka hemen. Ka u̱ hemen shon ne yô ua luun nena? Paulu pase ér nomsoor ngu ityough sha kwase u nan di vough er Kristu á lu Ityough sha nongo na nahan. Paulu maa seer nahan wener: “Ne noov, kasev enev ve̱ doo ne asema di er Kristu kpaa, nongo Na [kwasehe na u ke’ jijingi la] u doo Un ishima man A ne iyol Na sha ci u u nahan.” (Mbaefese 5:25) Zum u nomsoor nan dondo ikyav i Yesu la nan hemen sha dooshima yô, naná kuma u kwase u nan kpaa una “cia” nan tsung je. (Mbaefese 5:33) Mbayev mba he’ imba ya la kpa vea nenge a injar i i lu ke’ tahav mbu Aôndo a ver la shi ishima ia taver ve u rumun mbu kpaa.—Mbaefese 6:1-3.

Mba i lu ve tseegh ve lu ormaren mbara, kua mba ikyar ve i ivesegh i saa ku mbara di yô, vea er nena sha kwagh nee? Vea lu uter shin ungô kpaa, vea fatyô u yaren tom aa tahav mbu Yehova Aôndo man Yesu Kristu mbura jighilii. Hanma shighe yô Yesu yange ôron kwagh sha utaha—lu tahav mbu Ter na man mbu Ruamabera u Aôndo ná i nger la.—Mateu 4:1-10; 7:29; Yohane 5:19, 30; 8:28.

Bibilo na akaawan kpishi a á gbe a zough sha akaa a a tseren mbayev la yô. Aluer ormaren kér akaawan ne shi dondo á yô, nana fatyô u wan mbayev mba nan kwagh sha dooshima u una wase ve kpaa yô. (Genese 6:22; Anzaakaa 13:20; Mateu 6:33; 1 Mbakorinte 15:33; Mbafilipi 4:8, 9) Shi mbamaren vea fatyô u yaren tom a akaangeren a a har sha Bibilo, a i ndera á jighilii i ver sha u a̱ wase ve u yesen mbayev vev sha u ve̱ fa iwasen i nan tahav mbu Ruamabera icivir la. *

Tiônnongo u Kristu man Tahav

“Ngun ka Wan Wam u ishima ishima, u ishima i doom a Na yum yô; ungwan nen Un.” (Mateu 17:5) Mkaanem ma yange lu Yehova Aôndo iyol na ôr má ne, ma tese gbar gbar ér Yesu yange ôron kwagh sha icighan utaha. I nger kwagh u yange ôr la ke’ Ivangeli í i nyiin i se fatyô u bughun ôron a iyol nyoon shio yô.

Yange shighe mgbôghom u Yesu una kôndo a yem sha yô, a pase mbahenen nav nahan ér: “Tahav mbu Sha man mbu sha won cii i wam sha ikev.” (Mateu 28:18) Er Yesu lu Ityough ki nongo na yô, yange ver ashe lu kuran mbadondon akishiangahar na mba shin tar ne mba i shigh ve mkurem mbara tseegh ga, kpa hii shighe u i haa ve icighan jijingi sha iniongo i Pentekosti ke’ inyom i 33 S.W. la je tsô, shi ngu yaren tom a ve, mbá gbenda u á karen a mimi sha mi yô, ka ve mba ve lu “Wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” je la. (Mateu 24:45-47; Aerenakaa 2:1-36) Kanyi a er u ivin akaa ne cii sha u una taver nongo u Kristu? “Zum u A kôndo sha yô . . . , A na ior uiwua kpaa.” (Mbaefese 4:8) ‘Ior mba í né vé lu uiyua’ la ka Mbakristu mbakuran, mba i tsough ve sha icighan jijingi shi i ne ve tahav ér ve̱ wa ikyo sha akaa a ke’ jijingi a mba ve ne jighjigh a ve imôngo la.—Aerenakaa 20:28.

Sha ityôkyaa ne yô, Paulu wa kwagh nahan ér: “Umbur nen mbahemenev enev, ve mba ve ôr ne mkaanem ma Aôndo, ver nen ishima sha mkur u zende ve man shi kav nen jighjigh ve u nan kpaa.” Er mbananjighjigh mban ve dondon sha akishiangahar a Yesu kpiligh kpiligh yô, mimi je ka ieren i sha mkav u dondon ikyav i jighjigh ve u nan la. Tsô, shi Paulu seer nahan wener: “Ungwan nen imo i mbahemenev enev, hide nen a ayol a en ijime hen ve [“umbur nen tahav mbu ve lu a mi sha a ven la hanma shighe cii,” The Amplified Bible] gadia mba kuran uuma enev er ka ior mba vea za pase kwagh u ve er la keng nahan. Ve̱ er nahan saan saan i̱ de lu sha ishima i vihin ga, gayô, á lu ne a inja ga.”—Mbaheberu 13:7, 17.

Kanyi ka i er zum u i kera dondo imba kwaghwan ne ga yôô? Mbagenev ke’ tiônnongo u Kristu u tsuaa la yange ve er nahan vough, man ve hingir mba vendan mimi. I ter iti i Himeneu man Filetu ér ka ior mba yange ve nzughul a jighjigh u nan u mbagenev shi ka mba yange ayôôso ve a gbilinigh la ‘hôngor a uicighanmbaakaav’ yô. Môm ke’ akaa a yange ve lu gbungur a mi yô ér mnder u shin mbakpenev kar kera bee je ve, inja na yô alaghga yange ve lu kaan ér ka mnder u shin ku u ke’ jijingi shin u sha ikyav i tesen, nahan ma mnder u shin ku una kera va lu ke’ hemen sha ikyev i Tartor u Aôndo ga.—2 Timoteu 2:16-18.

Tahav mbu i ver la maa va kôr num. Mbakristu mbakuran hendan a anyiman la sha ci u, er ve lu mba tilen sha ityough ki Yesu Kristu yô, ve yar tom a tahav mbu Ruamabera. (2 Timoteu 3:16, 17) Nyian kpa kape i lu ke’ tiônnongo u Kristu, u i pase ér ka “ityôugh man imagh ki mimi a suur sha mi” la je la. (1 Timoteu 3:15) Mayange a de ér atesen a aiegh a̱ kar a̱ caver a “kwaghôron u dedoo,” u̱ i koso sha ci wase ke’ Bibilo i lu kwagh u dedoo u i we se sha ikyev la ga.—2 Timoteu 1:13, 14.

Shin er mne u nan tahav mbu i ver icivir la a lu panden ke’ tar fíóò nahan kpaa, er se lu Mbakristu yô, se kav ser i ver tahav mbu vough mbu he’ ipaven man mbu he’ tsombor man mbu ke’ nongo u Kristu la kpaa sha ci u iwasen yase. U se nan mbautahav icivir la ka kwagh u una kpe se iyol shi una kundu se ke’ ishima shi una lu a inja hen a vese ke’ jijingi kpaa yô. Aluer se ngohol imba utaha i̱ Aôndo a ne la shi se na ú icivir kpaa yô, tahav mbu hemban cii mbu Yehova Aôndo man mbu Yesu Kristu la mbua kùrà se—man a kpe se iyol gbem sha won kpaa.—Pasalmi 119:165; Mbaheberu 12:9.

[Footnotes]

^ Nenge ke’ takerada u i yer ér Questions Young People Ask—Answers That Work la, man ú i yer ér Kwaghmyer u Msaanyol hen Tsombor la, í cii ka Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc. a nger ye.

[Blurb on page 5]

Bibilo ngi a akaawan kpishi sha kwagh u tahav mbu he’ tsombor

[Picture on page 6]

Mba i lu ve tseegh ve lu ormaren la vea fatyô u yaren tom a tahav mbu Yehova Aôndo man mbu Yesu Kristu jighilii

[Pictures on page 7]

Mbakristu kav ér i ver tahav mbu vough mbu he’ tsombor man mbu ke’ nongo u Kristu man mbu he’ ipaventar la cii sha ci u iwasen ve

[Picture Credit Line on page 4]

Foto u sha ikyev i Josh Mathes, Collection of the Supreme Court of the United States