Lu A Mhen U Kristu Kpa Yange Lu A Mi La

“Aôndo u ishimawan man ishimasurun A̱ na ne, lu nen ishima i môm ayol a en sha inja i Kristu Yesu la.”—MBAROMANU 15:5.

1. Inja i or ia fatyô u benden a uma u nan nena?

 INJA ngi ve a mkposo u vesen ke’ uma u or. Ka a̱ lù mlu u kémén iyol sha akaa ga yô, i lu u̱ kundun ishima sha kwagh, shi a̱ lù ieren i lun num num ga yô í lu i̱ ijoughave, shi a̱ lù i gban ijir sha akaa ga yô í lu i̱ lun a iwuese sha kwagh. Mbamlu mban cii mba benden a or tsung zum u nan lu eren akaa la shi mba benden a mnenge u ior mbagenev ve nengen nan la kpaa. Aluer or ngu a ieren i dedoo yô, nana fatyô u lun saan saan shin aluer mlu u tar va taver je kpaa. Kpa he’ or u nan lu a inja i bo yô, ma kwagh je kpa lun sha ishima i nan ga—shin mlu u akaa ka una doo a̱ kera lu ashe tugh ga je kpaa.

2. Or henen u lun a anza nena?

² Or a fatyô u henen a hen anza—a̱ lu a dedoo shin a̱ lu a bo kpaa. Sha jighilii yô, gba u á henen a hen á. Er takerada u i yer ér Collier’s Encyclopedia la ngu ngur pasen kwagh u wanikyundan yô, ú kaa ér: “Gba u naná hen a hen imba inja i naná va lu a mi la, di er i gbe u saa naná va hen a hen zwa lamen shin ma eev mbu fan nahan.” Se mba henen u lun a anza nena? Shin er i lu akaa kpishi a ne or lu a ma inja nahan kpa, kwagh u a ne ve kwagh a hembe lun nahan yô, ka mbaaboki. Tihi takerada u pasen akaa u i vande teren un la kaa ér: “Se mba henen anza a ior mba ve dondo a vese mbara shin se mbá kor a se mba nyer a mi ke’ avese inja er amise a kon ka a kura mngerem nahan.” Bibilo ngise ôr imbakwagh ne nahan vough tsa hegen kuma anyom udubu imôngo. Yange i̱ kaa ér: “Zende a mbafankwagh imôngo, nahan we kpaa ú hingir orfankwagh, kpa ijende i abumeaior yô, ia zua a ican.”—Anzaakaa 13:20; 1 Mbakorinte 15:33.

Ikyav i Tesen i Inja i Dedoo

3. Ka an ieren i nan yange i lu ikyav i tesene, man se fatyô u kaven nan nena?

³ Er sha akaa agenegh kpa lu nahan, kape sha kwagh u anzaagh kpa yange Yesu Kristu ver ikyav i hemban doon je la. Yange kaa ér: “M ver ne ikav i tesen sha er ne kpaa er nen er M er ne nahan.” (Yohane 13:15) Cii man se lu er Yesu nahan yô, saa se vande henen kwagh na keng. * Se mba henen kwagh u uma u Yesu a ishimaveren i eren kwagh u yange Peteru pase nahan la, ér: “Ka sha kwagh ne je i yer ne ye, gadia Kristu kpaa ya ican sha ci wen, A ver ne ikav je sha u né dondo Un ijime yô.” (1 Peteru 2:21) Ishimaveren yase yô, ka u been Yesu sha er se fetyô la cii. Kwagh ne kua u lun a mhen na la kpa ker.

4, 5. Ka vegher u mhen u Yesu u nyi i te iwanger sha mi ke’ Mbaromanu 15:1-3, man Mbakristu vea kav un nena?

⁴ U̱ lun a mhen u Kristu Yesu la wa nyi man nyi kere? Ityough 15 ki ke’ washika u Paulu nger Mbaromanu la wase se u nan mlumun sha mpin ne. Paulu pase inja i Yesu i tseer tseer ke’ avur a hiihii a ke’ ityough kin la nahan ér: “Se mba se lu a agee ne yô, ka u se̱ waan ishima a mbamyina mba mba ve taver ga la, se̱ keren kwagh u doon se ayol a ase la tsô ga. Hanmô wase nana̱ nôngo u eren kwagh u doon or u nan we ndor a nan la  i̱ lu sha gbenda u doon man shi u maan nan a maa kpaa. Gadia Kristu kpaa ker kwagh u doon sha ci Na ga, kpa lu er i vande ngeren nahan la er: Aheen a ior ve lu heen We la gema haa sha a Mo.”—Mbaromanu 15:1-3.

⁵ I wa Mbakristu kwagh ér ve̱ dondo ikyav i Yesu la sha u wan iyol u kuren ugbayol mba mbagenev a iyol hiden a mi ijime, i̱ de kera lu sha u keren kwagh u doon sha ci ve ayol a ve tseegh ga. Sha jighilii yô, imba ishima i hiden a iyol ijime, wan iyol keghen a kegh u eren mbagenev tom la ka ikyav i ‘mba ve lu a agee’ je la. Yesu, un u yange hemba taver ke’ jijingi a hanma orumace u i gbe sha won je nan lu sha tar la yange ôr kwagh u mlu na nahan ér: ‘Wan u or va ka sha u i̱ er Un tom ga, kpa sha u Un Una er mbagenev tom man Una na uma Na a̱ hingir ipaan sha ci u ior kpishi yô.’ (Mateu 20:28) Er se lu Mbakristu yô, se kpa se soo u nôngon eren mbagenev tom, kua “mba ve taver ga” la kpaa.

6. Ka sha nyi gbenda se kav Yesu sha ieren na i yange er zum u i hendan a na shi i naha un tar kpaa laa?

⁶ Inja igenegh i dedoo i yange Yesu tesen í ke’ igbar yô, lù imba mhen man ieren i̱ hanma shighe cii yange luun sha gbenda u dedoo yô. Yange deen ér ieren i geseghee i mbagenev la i̱ bende a inja na i dedoo i yange lu a mi sha mcivir u civir Aôndo la mayange ga; se kpa se na ian ga. Zum u yange a̱ hee Yesu shi a̱ tôv un a ican sha ci u lù civir Aôndo sha mimi yum yô, a wa ishima a u̱ gban ahon shio. Yange fa je ér aluer sar or ka eren kwagh sha ‘gbenda u doon man shi u maan a maa’ or u nan we ndor a nan yô, tar u ú ne jighjigh ga shi ú kav kwagh kpaa ga ne ua hendan a nan keng.

7. Yesu yange waan ishima nena, man hii nan ve i gbe u se kpa se er nahana?

⁷ Yesu yange shi tese inja i dedoo sha igbenda igenegh kpaa. Yange duen un ishima a Yehova mayange ga, kpa yange geman keghen m-iv u mbaawashima Nav a ishima i wan. (Pasalmi  110:1; Mateu 24:36; Aerenakaa 2:32-36; Mbaheberu 10:12, 13) Heela tseegh ga, Yesu yange yinan ishima a mbahenen nav ga. A kaa a ve ér: “Va hen nen kwagh sha ikev Yam”; er yange lu “ishima legh legh” yô, kwaghwan na lu u maan a maa shi lu u kundun iyol kpaa. Shi er yange “kehen ityough kpaa ga” yô, nahan moron iyol ga shi gengese iyol kpaa ga. (Mateu 11:29) Paulu wa se kwagh ér se̱ kav avegher a mlu u Yesu ne zum u á kaa nahan la, ér: “Lu nen a mhen ne ken a ven u a lu ken Kristu Yesu la kpaa. Un u A lu ken mlu u Aôndo la A nenge er mlu u lun kwagh môm a Aôndo la lu kwagh u yan ishar sha mi ga yô, kpa A gema iyol Na hingir gbilin er A tôô mlu u ortom, A hingir kwagh môm a ior la.”—Mbafilipi 2:5-7.

8, 9. (a) Hii nan i gbe u se nôngo kwagh sha u lun a ieren i soon iyol yase tseegh ga laa? (b) Aluer se yina sha ikyaren i ikyav i Yesu ver la kpa hii nan i gbe u se gba uwer ga, man Paulu yange lu ikyav i dedoo sha kwagh ne nena?

⁸ Ka i heghem u kaan ér se soo u eren mbagenev tom shi se soo u veren mbamgbe vev sha hemen u mba asev la. Kpa aluer se time sha mhen wase sha mimi yô, alaghga se mase kaven er ishima yase yô i̱ gem i lu ker kposo nahan. Hii nan i lu nahana? Hiihii yô, se ya dyako u ieren i hemban soon iyol yase tseegh la he’ Adam man Ifa; kwagh u sha uhar yô, se mba ke’ tar u u hembe kenden a kwagh u̱ or soon iyol i nan tseegh yô. (Mbaefese 4:17, 18) Cii man se lu a inja i wan mbagenev kpa ikyo yô, saa se hii lun a mhen u á kaha kposo a u myina wase u sha marami la yô. Ka i gba u or a nyima tsombo nana nôngo kwagh tsung je ve nana kôr cio u eren nahan ye.

⁹ Myen wase u ikyav i tese ke’ igbar er se yina, u̱ a gem a kaha kposo a ieren i vough i Yesu yange ver hingir ikyav sha u se̱ dondo la, ashighe agen yô alaghga una fatyô u nan se iyolkpen. Alaghga se gba tan akperan ser or a fatyô u lun a imba mhen i Yesu lu a mi la ga. Kpa ver ishima sha mkaanem ma taver ishima ma Paulu ma a kaa nahan ne, ér: “M fa ma kwagh u doon tem ken mo ga, inja na yô, ka ken iyol yam je la, gadia kwagh yô, saren mo kpa u eren a er kwagh u doon yô, ka ga. Gadia ka kwagh u doon u a saren mo la, m eren ga, kpa ka kwagh u bo u a sarem ga la je m gem m eren ye. Or u ken a mo u ker atô la ngu rumun atindi a Aôndo saan saan je. Kpa m ngu nengen a tindi ugen ken alegh a am kpaa, ngu nôngon num a tindi u ken mhen wam, ngu kôron mo yemen a mo uikangen sha ikev i tindi u isholibo u a lu ken alegh a am la.” (Mbaromanu 7:18, 19, 22, 23) Sha mimi yô, myen u Paulu la yange zer yangen un u eren ishima i Aôndo er yange soo ér ma un er la, kpa ieren na la gema i kuma iwuese—ka gbenda u yange nengen Yehova man tindi Na je la. Se kpa kape ieren yase ia fatyô u lun je la.

U Kôôm Anza a Kpeegh

10. Ka nyi mhen yange Paulu wa Mbafilipi kwagh ér ve̱ lu a mini?

¹⁰ Gba u mbagenev vea kôôm inja ve i bo la mimii? Een. Kape ikyav i tese ér Mbakristu mbagenev mba sha derianyom u hiihii mbara kpa yange lu je la. Paulu ôr kwagh u u̱ lun a inja i dedoo ke’ washika na u yange tindi a mi he’ Mbafilipi la. Yange nger ér: “Ka u kaan er m ngohol [uma u sha, sha ikyev i mnder u shin mbakpenev u tsuaa la] ve shin m hingir vough ve ga, kpa m ngu zendan a zenda sha u me tser a mi, i̱ hingir kwagh wam gadia Kristu tser a mo, m hingir kwagh Na. Anmgbianev av, mo yô, m ngu henen mer m zua a mi hingir kwagh wam ve ga, kpa kwagh u m lu eren yô, ngu môm, akaa a ken ijime la hungur mo kera m ngu naregh zan sha akaa a ken hemen la. M ngu yevese zan hen ikighir i i ver la sha u zuan a iwua i myila u a sen sha, u Aôndo A lu yilan ken Kristu Yesu la. Nahan se mba se hingir vough la yô, se lu nen a mhen ne.” (Ka se se nger i yier ye.)—Mbafilipi 3:12-15.

11, 12. Ka sha igbenda i nyi Yehova a pasen se mhen u dedoo ke’ igbara?

¹¹ Mkaanem ma Paulu mara tese ér antior u nan hingir Orkristu kpa í lun nan pe zan hemen ga yô, nan ngu a mhen u kpeegh. Nan kera ngu a mhen u Kristu la ga. (Mbaheberu 4:11; 2 Peteru 1:10; 3:14) Kpa kwagh u imbaor la hemba a hemba di je ve shinii? Mayange ga. Aôndo una fatyô u wasen se u geman anza a ase aluer mimi je se soo yô. Paulu za hemen u kaan nahan ér: “Aluer mhen wen una kaha kposo sha ma kwagh yô, heera kpaa, Aôndo Una pase ne.”—Mbafilipi 3:15.

 ¹² Nahan cii kpa aluer se soo ser Yehova a̱ pase se mhen u injaa yô, saa se kpa se nôngo ci wase. U henen Mkaanem ma Aôndo a msen u eren shi zuan a iwasen ke’ ityakerada i Mbakristu i “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” a gber la una wase mbara mba ‘mhen ve a kaha kposo’ la u lun a mhen u vough. (Mateu 24:45) A saan mbatamen mba ve lu Mbakristu mba i tsegh ve sha icighan jijingi sha u ve̱ “koso nongo u Kristu u Aôndo” la iyol u nan iwasen. (Aerenakaa 20:28) Doo se kpishi er Yehova a fe myen wase man a ne se iwasen sha dooshima nahan! De se ngohol nen í.

U̱ Henen Kwagh he’ Mbagenev

13. Kanyi se hen sha kwagh u mhen u dedoo ke’ kwaghôron u Bibilo i er sha kwagh u Yobu laa?

¹³ Paulu tese ke’ Mbaromanu ityough 15 la ér u̱ hiden timen sha akav a tesen a tsuaa la una wase se u sôron mhen wase. A nger kwagh nahan ér: “Akaa a i vande ngeren la cii ka sha ci u ityesen yase lu i nger a ye, lu sha u se̱ lu a ishimaverenkeghen sha ishimawan man ishimasurun i ken icighanruamabera la.” (Mbaromanu 15:4) Yange gba u mbacivir Yehova mba sha ashighe a karen la vea kôôm avegher agenegh a mbamhen vev. Zom cii yô, Yobu yange lu a mhen u dedoo. Yange wa Yehova iferkwagh iyol mayange ga, shi yange lumun ér ican i yan i̱ tenger a vangertiôr u yange lu a mi he’ Aôndo la kpaa ga. (Yobu 1:8, 21, 22) Nahan cii kpa yange e̱r un ke’ ishima e̱r unà ná iyol na ishô nahan. Yehova tindi Elihu ér a̱ za wase Yobu u kôôm mhen na la. Nahan Yobu kera nenge ér mba lahan un a laha ga, a hide a iyol ijime a lumun u geman mhen na shi a gba a mi u geman je a vihi a vihi shighe ga.—Yobu 42:1-6.

14. Se er nan ve se lu er Yobu nahan zum u i kôôm se sha kwagh u mhen wase yôô?

¹⁴ Aluer ma or u nan lu Orkristu a vese imôngo nana kaa a vese sha ishima i legh legh ér se mba tesen ikyav i mhen u kpeegh nahan se er e̱r Yobu nahan kpa? Ma se ‘ne Aôndo ibo ser A er kwagh u kpeegh ga,’ di er Yobu kpa lu na un ibo ga nahan. (Yobu 1:22) Aluer se mba yan ican sha ishô yase kpa mayange se wàr nen a Yehova ser ka un a eren se ican ga. Se palegh nen u kpelan ishô ayol a ase la, se umbur nen ser sea lu a nyityô tom i eren ke’ mcivir u civir Yehova je kpaa, se mba a mba di “mbashiren [tsô] kpa se kuma injar ga.”—Luka 17:10.

15. (a) Ka ieren i kpeegh i nyi yange mbadondon Yesu mbagenev tese? (b) Peteru yange tese ieren i dedoo nena?

¹⁵ Ior mbagenev mba yange ve ungwa Yesu sha derianyom u hiihii la ve tese inja i kpeegh. Shighe genegh la Yesu ôr kwagh u yange taver u kaven yô. Tsô “mbahenen Nav mbagenev kpishi er  ve ungwa kwagh ne nahan yô, ve kaa er: Kwaghôron ne ngu ican je; ka an nana fatyô u veren ato sha mini?” Ikyav tese wang je ér ior mba yange ve ôr kwagh nahan la ve lu a mhen u kpeegh. Man mhen ve u kpeegh shon la yange na ve de u keghen ato a Yesu. I nger kwagh shon nahan ér: “Hii hen shighe la je mbagenev kpishi ken mbahenen Nav hide ijime, ve kera za a Na ityô ga.” Ve cii yange ve lu a mhen u kpeegh-e? Ei. Kwaghngeren shon za hemen nahan ér: “Tsô Yesu kaa a mba pue kar uhar mbara er: Ne kpaa, ka ne ka yemene? Shimon Peteru gema kaa a Na er: Tere, ka hen an je shi sé zaa?” Peteru shi hurugh na mlumun sha mpin na la iyol na nahan ér: “Ka We U lu a mkaanem ma uma u tsôron ye.” (Yohane 6:60, 66-68) Imba inja ne ka i dedoo kpen kpen! Aluer se tagher a ma mpase shin msér u i sôr ma mkav wase u se kav Ruamabera la, man imba mkav la ia taver se u lumun sha hiihii la yô, á kera doo u se tese imba inja i Peteru lù tese la gaa? Aluer se de u civir Yehova shin se lam sha gbenda u u kaha a “kwaghôron u dedoo” la sha ci u ma kwagh taver se u kaven sha hiihii yum yô, nenge ase er á lu ibume kwagh se er sha wono!—2 Timoteu 1:13.

16. Ka ieren i kpilighyol i nyi mbahemen kwaghaôndo u Mbayuda mba sha ayange a Yesu mbara yange ve ere?

¹⁶ Mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda mba sha derianyom u hiihii la yange ve kera tese ikyav i mhen u Yesu la ga. Mvende u ve venda inyigh i môm ér vea ungwa imo i Yesu ga la hingir ke’ igbar zum u a nder Lasaru shin ku la. He’ ior kpishi mba lun a mbamhen mba dedoo yô, ivande la yange i lu ikyav i dedoo i tesen ér ka Aôndo lu tindi Yesu ye. Nahan cii kpa, i nger ér: “Tsô upristi mba tamen man Mbafarishi ve zua mkohol, ve kaa er: Sé er nana, gadia Or ne ngu eren uivande kpishi. Aluer se de Un u zan hemen nahan yô, ior cii vea na Un jighjigh, nahan Mbaromanu vea va, vea va ngohol ijiir yase ne kua nongo wase kpaa.” Ve kure ikyaa la nena? “Hii sha iyange la je ve gba henen er vea er man vea wua Un yô.” Ve gba keren ayom a wuan Yesu tseegh ga kpa shi ve lu keren gbenda u vea tim avindir a tesen gbar gbar er á lu or u eren ivande la. “Upristi mba tamen gba henen imôngo er Lasaru kpaa vea wua un.” (Yohane 11:47, 48, 53; 12:9-11) Aluer se er imba ieren ngira nahan vough se nyoon ishima shin ishima vihi se sha akaa a i gem i gbe u ma se ember a ember yô, á lu kwagh u kundan iyol kpishi! Een, man a lu bokwagh kpaa!

U Kaven Ieren i Dedoo i Kristu La

17. (a) Ka sha aaven a nyi nahan Daniel yange tese ér un ngu a ieren i cian kwagh ga? (b) Yesu yange tese ér un cie kwagh ga nena?

¹⁷ Mbacivir Yehova mba lu a ieren i dedoo. Shighe u yange mbaihyomov mba Daniel zua zwa sha u vea na i̱ wa tindi u yangen sha u ma or nana de eren msen he’ ma aôndo ugen shin ma orgen ga zan zan ayange 30 yô, Daniel fa je ér ka mlu na vea Yehova Aôndo je i gôron la. Lù u una de u eren msen he’ Aôndo zan zan ayange 30 kpa? Ei, yange za hemen a mciem shio, lu eren msen he’ Yehova kwa tar ke’ iyange, di er vande lun ikye na nahan. (Daniel 6:6-17) Kape Yesu kpa yange lumun u cian mbaihyomov nav ga je la. Iyange i memen igenegh la a zua a or u kpen uwegh. Yesu yange fa je ér aluer un bee or angev sha Iyange i Memen yô, a doo Mbayuda mbagenev mba ve lu her mbara ga. A kende a pine ve kpôô ér ve̱ pase asema a ve sha kwagh la. Mbá vende yô, Yesu de a de ga je maa bee or la angev. (Marku 3:1-6) Yange Yesu nyuran hiden ijime kera eren kwagh u un fe ér ka u injaa la ga ze.

18. Hii nan ve mbagenev ve hendan a vese, kpa se nenge ieren ve i geseghee la nena?

¹⁸ Ainge kpa Mbashiada mba Yehova kav je ér ka u ve kpa vea na ieren i geseghee i mbaahendanev la ian ér i̱ ta ve mciem iyol ga. Ga yô vea kera  lu tesen imba mhen i Yesu la ga. Ior kpishi mbá hendan a Mbashiada mba Yehova, mbagenev yô ka i lu sha ci u ve fe kwagh ve i yen ve yô, mbagenev di yô, ka sha ci u ve kôr a kôr Mbashiada ihyom shin ve kôr loho ve ihyom. Kpa mayange se de nen ieren ve i nyang nyang la i̱ benden a i̱ yase i̱ dedoo ne ga. Mayange se na mbagenev ian sha u ve̱ tese se a tese e̱r mciviraôndo wase una lu ga.

19. A er nan ve se fatyô u lun a imba mhen i Yesu Kristu lu a mi laa?

¹⁹ Hanma shighe cii, yange a̱ taver nan kpa Yesu a tese ikyav i mhen u dedoo sha mbadondon un man sha mserakaa u Aôndo kpaa. (Mateu 23:2, 3) Gba u se dondo ikyav i tesen na la. Yínàn yô kape anmgbianev asev ve yen je la, nahan kpa se kpa se yina er ve nahan. Kpa ka han pe je ve se zua a ahuraior a hemban doon man uijende mba mimi aluer kera ka ke’ mzough u anmgbianev asev u sha tar cii ne ga yôô? Yehova ngu a̱ na se mkav u Mkaanem nam ma i nger ne cii ve ga, kpa ka hanma nongo kwaghaôndo je ú fe i hembe nahana? De se lu nen a mhen u dedoo, imba mhen i Yesu Kristu lu a mi la. Kwagh ne wa u fan u keghen Yehova ker, di er í lu u se va time sha mi ke’ kwaghngeren u a dondo ne nahan.

[Footnotes]

Ú Fatyô u Pasen Kpa?

• Uuma asev bende sha anza a ase nena?

• Pase kwagh u a lu mhen u Yesu Kristu la.

• Kanyi kwagh se fatyô u henen ken ieren i Yobu la?

• Zum u ahendan a ve yô, ka ieren i nyi i hembe doon u erene?

[Study Questions]

[Pictures on page 17]

Orkristu u nan lu a inja i dedoo yô, nan nôngon kwagh sha u wasen mbagenev

[Picture on page 19]

U̱ henen Mkaanem ma Aôndo a msen u eren la wasen se u lun a mhen u Kristu la