Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Dooshima Wou Samber Kighir Nan Je?

Dooshima Wou Samber Kighir Nan Je?

Dooshima Wou Samber Kighir Nan Je?

“Or u nan we ndor a we yô, nana̱ doo u ishima er we iyol you nahan.”—MATEU 22:39.

1. Aluer Yehova doo se ishima yô, er nan i lu u shi orwanndor a vese kpa nana doo se ishima keng-e?

 YANGE i pine Yesu tindi u á hembe lun u vesen yô, a na mlumun á kaa ér: “Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima a ishima you cii man a uma wou cii man a mfe wou cii.” Shi a ôr tindi u sha uhar u been u hiihii la nahan, ér: “Or u nan we ndor a we yô, nana̱ doo u ishima er we iyol you nahan.” (Mateu 22:37, 39) Een, u or u wan ndor a we doon we ishima la ka ikyav i tesen ér or nan ngu Orkristu je la. Sha mimi yô, aluer Yehova doo se ishima yô, orwanndor a vese kpa nana doo se ishima keng. Sha ci u nyi? Ka sha ci u sé mba tesen mdoo u Aôndo a doo se ishima la sha u wan Mkaanem nam ikyo, man Mkaanem nam wa se tindi ér orwanndor a vese nana̱ doo se ishima. Nahan, aluer anmgbianev asev mbanomso man mbakasev doo se ishima ga yô, nahan dooshima u Aôndo a doo se ishima la una fatyô u lun u mimi ga.—Mbaromanu 13:8; 1 Yohane 2:5; 4:20, 21.

2. Ka imba mdoo i nyi i doo u orwanndor a vese nana doo se ishima?

2 Shighe u Yesu lu kaa ér orwanndor a vese nana̱ doo se ishima la, lu ôron kwagh u a hembe di ikyaryan tsô yô. Shi lu ôron kwagh u dooshima u a lu kposo a u ka a lu ken tsombor shin hen atô u nomsoor man kwase sha gbaaôndo la. Lu ôron lu imba dooshima i ior mba ve ne ayol a ve sha u civir Yehova ve doo un ishima shi un kpa a doo ve ishima nahan la. (Yohane 17:26; 1 Yohane 4:11, 19) Orngeren u lu mar u Yuda—u sha mnenge u Yesu yô, lu lamen sha kwaghfan tsembelee la—yange lumun a Yesu ér gba u Aôndo una doo or ishima “sha ishima i [nan] cii man sha mkav u nan cii man sha agee a nan cii kpaa.” (Marku 12:28-34) Yange kaa lu vough. Mdoo u Aôndo a doon Orkristu ishima í kuan orwanndor a nan la ka a kua mbamlu mba ken ishima yase kua mbamhen asev kpaa. Ka se zua a mi ken ishima shi i kôôm un sha mfe wase.

3. (a) Yesu lu tese “orfanatindi ugen” ér a̱ lu a mnenge u zan ica sha kwagh u or u nan lu orwanndor á na nena? (b) Injakwagh i Yesu la i bende a Mbakristu ainge nena?

3 Er Luka yange nger nahan, yange Yesu kaan ér orwanndor a vese nana̱ doo se ishima yô, “orfanatindi ugen” pine ér: “Ka an nan lu orwan ndor a mo?” Yesu na ikyar sha injakwagh. Orgen lu u í gbidye un shi í num un gbenda shi í undu un nôngon ku hen kpe gbenda yô. Hiihii pristi ugen va kar her, shi ica gba ga Orlevi ugen kpa va kar her. Ve cii kwagh gba ve a na ga. Ken masejime yô, Orsamaria kpa va due her, a nenge a or ne a avav iyol, nahan a er kwagh a or ne sha mhôôn kpishi. Ken mba utar mban yô, ka hanmô yange nan lu u wan ndor a or u i vihi un iyol laa? Kera lu u henen a hen ga. (Luka 10:25-37) Alaghga yange a kondo orfanatindi la iyol u ungwan Yesu kaan ér Orsamaria hemba ngun orwanndor u dedoo a pristi man Orlevi la kpishi. Tsume ga, Yesu lu wasen or la sha er orwanndor a na nana hemba doon un ishima hemban ave a tse yô. Mbakristu kpa dooshima ve ngu sha imba gbenda la. Nenge ase ior mba dooshima u Mbakristu a kou ve ker la yôô.

Dooshima u hen Tsombor

4. Orkristu nan vanden tesen dooshima hana hiihii?

4 Ior mba hen tsombor u Mbakristu ka ve doo ve ishima—noov doo kasev vev ishima shi kasev kpa doo noov vev ishima, ônov kpa doo mbamaren vev ishima. (Orpasenkwagh 9:9; Mbaefese 5:33; Titu 2:4) Sha mimi yô, imaghen i dooshima i sha gbaaôndo la ngi ken icombor kpishi. Nahan kpa, abaver a ivaapaven man atsan a nan ikyar i ken ivese man u kera wan ônov ikyo ga shin nzughul a ônov la, tese ér tsombor ngu ken ican nyian, man alaghga dooshima u sha igbetar u mba ken tsombor ka ve lu a mi hen atô ve la kera kuma u kôron ú tilen a mi ga. (2 Timoteu 3:1-3) Aluer ka u uma u hen tsombor una za a doo yô, a gba u Mbakristu vea tese imba dooshima u Yehova a lu a mi kua Yesu la.—Mbaefese 5:21-27.

5. Ka hen an mbamaren ka ve gema sha u zuan a iwasen i yesen ônov veve, man ve kpishi ve zua a nyi kere?

5 Mbamaren Mbakristu mba nengen ônov vev er mba kwagh u Yehova a ne ve sha ikyev nahan, shi ka ve suur sha a na ér a̱ na ve iwasen ken myese u yesen ve la. (Pasalmi 127:3-5; Anzaakaa 22:6) Ka sha imba gbenda ne nahan ka ve lu a dooshima u Mbakristu, u ka a wase ve u kuran mbayev vev sha akaabo a vihin á alaghga agumaior aa gba shimi la ye. Sha nahan yô, mbamaren mba ve lu Mbakristu kpishi zua a iember i í lu vough er ngô ugen ken tar u Netherlands kpa yange zua a mi nahan. Er a kenger e̱r i er wan na batisema i bee kera cii yô—ngula lu môm ken iorov 575 mba yange i er ve batisema ken tar u Netherlands ken inyom i i kar la—a nger kwagh u i nger heen ne, ér: “Hen iaven ne yô, m zua a liba sha tom wam u m er anyom 20 jimin ne ve. Shighe man tahav mbu yange m yar tom a mi cii—kua ishimanyoon man iniôngon yam man ijungwen yam cii—hegen yô m hungur a akaa la cii.” Saan un iyol kpen kpen er wan na á tsough a ishima na u eren Yehova tom nahan. Iyengeior i hemban ngeen i kuman iorov 31,089 i mbapasenkwagh mba yange ve na ibaver i tom ken tar u Netherlands ken inyom i i kar la kua mbagen mba ve hen mluainja u Yehova doon ve ishima la hen mbamaren vev la kpaa.

6. Dooshima u Mbakristu una fatyô u wasen u taver imaghen i mba ken ivese nena?

6 Paulu yila dooshima ér ka “kwagh u maghen mlu u vough,” shi una fatyô u kuran mlu u ivaa je karen a mi ken mlu u a humbe a ican la kpaa. (Mbakolose 3:14, 18, 19; 1 Peteru 3:1-7) Zum u orgen u ken gar u Rurutu, ancile u kpuaa u a gbe ica a tar u Tahiti i kom di ukilomita 750 nahan tseegh la, ngur henen Bibilo vea Mbashiada mba Yehova yô, kwase na mough hendan a na taveraa. Ken masejime yô, kwase ti kura mbayev undu un, yem za lu ken tar u Tahiti. Kpa, a za hemen u tesen dooshima na sha u tindin un a inyaregh hanma shighe shi yilan un sha telefon pinen shin aluer ma kwagh a̱ ban un shin mbayev yô. Sha nahan yô, a nôngo sha afatyô na cii sha u ivin ityom na i Orkristu la. (1 Timoteu 5:8) A zer eren msen gbem ér tsombor na ma ú hidi ma ú lu gungur môm, nahan ken masejime yô kwase na za hide. Za hidi yô, or ne za hemen u eren kwagh a na sha “dooshima man ishima i wan man ishima i legh legh kpaa.” (1 Timoteu 6:11) Ken inyom i 1998 la, í er un batisema shi ica gbe ga yô iember na iv haa inya zum u kwase na lumun u henen Bibilo yô. Kwaghhenen la lu môm ken akaahenen 1,351 á yange i hen a ior hen haregh u a lu sha ikyev i branci u Tahiti la yô.

7. Sha kwagh u orgen ken tar u Jamani yange ôr yô, kanyi yange i̱ taver ivese na?

7 Orgen ken tar u Jamani yange hendan a isharen i kwase na lu a mi i henen mimi u ken Bibilo la je gba uwer ga, shi yange na jighjigh ér Mbashiada mba Yehova soo u bumen kwase na. Nahan kpa ken masejime yô, a nger washika hen Kwaseshiada u yange hii lamen a kwase na la a kaa ker ér: “Msuugh kpishi sha er yange ú tese kwase wam Mbashiada mba Yehova yô. Sha hiihii la yange ishima zam iyol sha ci u m ungwa akaabo kpishi sha iyol ve. Kpa hegen, er m ze mbamkombo a kwase wam yô, m kav er yange m er lu shami ga yô. M fa mer ka mimi je m lu ungwan ne, shi a na ivese yase taver hemba ave a tse.” Mbashiada mba Yehova mba 162,932 mba ve lu ken Jamani—man mba 1,773 mba ve lu ken uicile mba ve lu sha ikyev i branci u Tahiti la cii—icombor kpishi i í zough imôngo ken dooshima u sha inja i Aôndo la kpa ngi ken atô ve.

Anmgbianev Asev Mbakristu Ve̱ Doo Se Ishima

8, 9. (a) Ka an nan tese se ér anmgbian wase nana̱ doo se ishima, man dooshima mgbeghan se se mba eren nyi? (b) Na ikyav i tesen er dooshima una fatyô u wasen anmgbianev u wasen ayol a ve yô.

8 Paulu yange kaa a Mbakristu mba ken Tesalonika ér: “Ne ayol a en kpaa, Aôndo tese ne u doon ayol a en.” (1 Mbatesalonika 4:9) Een, ior mba “TER A tese ve” yô, ve doo ayol a ve. (Yesaia 54:13) Mba tesen dooshima ve sha ieren, er Paulu yange tese shighe u á kaa nahan la, ér: “Eren nen ayol a en tom sha dooshima.” (Mbagalatia 5:13; 1 Yohane 3:18) Ikyav i tesen yô, mba eren kwagh ne zum u ve za zough ishigh a anmgbianev mba nomso man mbakasev mba ve lu uange la shi ve taver mba ve yen ishima la asema, shi ve wase mba ve taver ga la. (1 Mbatesalonika 5:14) Dooshima wase u Mbakristu u mimi la wasen mseer u paradiso wase u ken jijingi ne.

9 Yange anmgbianev mba ken Tiônnongo u Ancón—u a lu môm ken atôônanongo a 544 a a lu ken tar u Ecuador la—ve tese dooshima ve ken igbar. Yange mtaver u akaa undu ve a tom shio, shi ma gbenda inyar kpa lu ga, nahan, mbapasenkwagh mbara kaa ér vea ker inyaregh sha u teen mbakôron ishu kwaghyan shighe u mbara ve za kur ishu kôron tugh ve hidi ken ya yô. Hanmô ve nan wa uwegh, kua mbayev kpaa. Yange í gba u vea hii tom sha ihwa 1:00 i sha use sha er vea er kwaghyan vea bee cii man ahwa 4:00 a sha use, shighe u mbakôron ishu mbara vea hide la yô. Inyaregh ki anmgbianev mbara ve lu zuan a mi la cii ve lu tôôn ki karen kwar ker ayol a ve sha er hanmô ve nan lu a mgbe la. Imba iwasen i ngila nahan tese dooshima u Mbakristu u mimi.

10, 11. Se fatyô u tesen dooshima hen anmgbianev mba se fe ve jighilii ga la nena?

10 Nahan kpa, dooshima wase saa sha Mbakristu mba se fe ve la tseegh ga. Apostoli Peteru yange kaa ér: “Mzough u anmgbianev cii a̱ doo ne ishima.” (1 Peteru 2:17, NW ) Anmgbianev asev mbanomso man mbakasev cii doo se ishima sha ci u ve cii mba civir Yehova Aôndo a vese imôngo. Alaghga ashighe a ican aa na ian a due i tesen dooshima ne. Ikyav i tesen yô, ken inyom i tom i 2000 la, mngerem ma deemee vihi tar u Mozambique la caver caver, shi ityav mbi mbi lu zan hemen ken tar u Angola la va a ibanave hen ior kpishi. Ken atô u anmgbianev mba ve lu iorov 31,725 ken tar u Mozambique man mba ve kom ingyegh 41,222 ken tar u Angola la kpaa, kpishi ken a ve akaa ne bende a ve. Nahan, Mbashiada mba ve we ndor a ve shin tar u South Africa la yange ve tindi a akaa kpishi sha u van anmgbianev mba ken ityar la a mpever sha ican i̱ ve lu yan la. Ishima i yange ve lu a mi i panden kwagh u ve lu a mi “kpishi” la geman nan anmgbianev vev mba ve lu a mi ga la tese dooshima ve.—2 Mbakorinte 8:8, 13-15, 24.

11 Shi mba nengen a dooshima shighe u anmgbianev mba ken ityar kpishi ka ve er iyua sha u maan Ayou a Tartor man Ayou a Mkohol ken ityar i ibanave i lu la. Ikyav i tesen ngi ken icile i í yer ér Solomon Islands la. Shin er yange ayôôso ngee kpishi nahan kpa, icile i í yer ér Solomon Islands la yange i̱ zua a mseer u mbapasenkwagh ken inyom i i̱ kar la kuma 6 ken atô u deri, shi i̱ zua a mseer u hemban u iorov 1,697. Yange ve wa ago a maan Iyou i Mkohol. Shin er ior mba ken icile la kpishi ve lu yevese duen tar la imbusu nahan kpaa, ior mba nan iyol sha ci u tom yange ve va ken tar u Australia sha u va wasen a kwaghmaan la. Ken masejime yô, gba u mbanan iwasen mba ve va a va la vea hide a yem, kpa cii man ve yem yô, ve tese anmgbianev mba hen ijiir la e̱r vea maa sha ityôyough i yange i wa la vea kure yô. Yange i vande nderan myôm ma hiin imaagh ki iyou shon a mi la i wa shin girgi mnger ken tar u Australia i va a mi ken tar la, man zum u a maa ijiir i civiraôndo i tsembelee ne a bee—sha shighe u i hii u maan akaa agen ajiir wue wue kpa i tende i undu ne yô—kwagh la una lu shiada u dedoo sha iti i Yehova man dooshima u anmgbianev la kpaa.

Tar Ne Doo Se Ishima, Er Aôndo Kpa Ú Doo Un Ishima Nahan

12. Se mba kaven Yehova sha ieren yase a mba ve lu mbananjighjigh a vese imôngo ga la nena?

12 Dooshima wase saa sha tsombor wase man anmgbianev asev mba sha won cii mbara tseeghlee? Ei, saa se a̱ lu “mbakaven Aôndo” ga di je. Yesu lu kaa ér: “Gadia tar ne doo Aôndo ishima je, nahan A na Wan Na u môm môm la sha er anti or u nan ne Un jighjigh yô, nana̱ de timin ga kpa nana̱ zua a uma u tsôron.” (Yohane 3:16, ka se se nger i yier ye.) Er Yehova Aôndo kpa a eren nahan, se kpa se mba eren kwagh a ior cii sha dooshima—kua mba ve lu mbananjighjigh a vese imôngo ga mbara kpaa. (Luka 6:35, 36; Mbagalatia 6:10) Hemban cii je yô, se mba pasen loho u dedoo u Tartor ne shi se mba ôron mbagenev kwagh u kpilighyol u sha dooshima u Aôndo á er sha ci ve ne. Kwagh ne una fatyô u nan anti or u nan ongo cii myom.—Marku 13:10; 1 Timoteu 4:16.

13, 14. Ka akaa a nyi yange er zum u anmgbianev tese mba ve lu Mbashiada ga dooshima la, shin er yange kwagh la va ve a ican kpishi nahan je kpaa?

13 Nenge ase kwagh u ikpur pania unyiin mba ken tar u Nepal la. Yange i tindi ve tom ken gar u á lu vegher u ken imbusutariyan man ityôtar i tar shon la, nahan ken anyom ataan a karen la, ve tese dooshima ve a ishima i wan sha u eren shiada hen gar la man ken angarev mba dondon ikyua mbara cii. Sha u vea nôngo a tser haregh ve yô, ashighe kpishi ka ve henda akeke oo gera gera ve yem zende i kuma ahwa imôngo, kwa gen je yô ka i tsee iyol i kuma udigirii 40 sha ikyaren i Celcius la. Dooshima ve man ‘kwagh u dedoo u ve lu eren sha ishima i wan’ la yange ume atam a dedoo shighe u i hii mkombo u henen takerada ú i tsough la ken angar ugen yô. (Mbaromanu 2:7) Ken uwer u Maaci ken inyom i 2000 la, iorov 32 va sha u va ungwan kwaghôron u ken igbar sha zwa u ortamen u sôron atôônanongo u yange za inya la. Ken inyom i i kar la, Nepal zua a mseer u mbapasenkwagh kuma iorov 430—ka mseer u kuman 9 ken deri je la. Sha mimi yô, Yehova ngu veren ishima i tseen i anmgbianev mba ken tar shon doo doo kua dooshima ve la kpaa.

14 Ken tar u Colombia la, yange i tindi mba ve hila lu ikpur pania mbara ér ve̱ za pase kweior u ken India ú i yer ér Wayuu la kwaghaôndo. U̱ ve̱ er kwagh ne yô, yange gba u vea hen u lamen zwa u he, kpa injar va ken ishimaveren ve i sha dooshima la shighe u iorov 27 va sha u va ungwan kwaghôron u ken igbar la yô, shin er yange ura nôô kpishi nahan je kpaa. Imba dooshima u sha gbashima u upania mban ve tese ne na mseer u kuman 5 ken deri ken tar u Colombia man mseer u vesen u mbapasenkwagh iorov 107,613 . Anmgbian u kwase ugen ken tar u Denmark yange soo u ma un pase mbagenev loho u dedoo yô, kpa gema gba iwan. Kpa lumun ér kwagh ne a̱ yange un ga, nahan a lamen a ior mba ve lu a gbashima la sha u ngeren ve washika. Hegen ne, ngu ngeren iorov 42 washika shi ve kpa mba ngeren un, shi ngu henen Bibilo a iorov 11 kpaa. Ngu môm ken mbapasenkwagh iorov 14,885 mba yange ve na ibaver i tom ken tar u Denmark ken inyom i i kar la.

Mbaihomov Ou Ve̱ Doo Ú Ishima

15, 16. (a) Yesu yange kaa ér dooshima wase a̱ gbanger a̱ za kighir nan je? (b) Anmgbianev mba vian tsor tsor yange ve er a or u yange wa Mbashiada mba Yehova aie iyol la sha dooshima nena?

15 Yesu yange kaa a orfanatindi la ér Orsamaria je kpa nana fatyô u lun orwanndor a or. Ken Ityesen i Yesu i sha Uwo la, a shi a za hemen hemba nahan je kpaa zum u a kaa nahan la, ér: “Ne ungwa i kaa er: Doo a or u nan we ndor a we yô, gema kôr orihom wou ihom. Kpa Mo yô, M kaan ne Mer: Doo nen a mbaihomov enev, man shi eren nen msen sha ci u mba ve tev ne a ican yô; sha er né lu ônov mba Ter wen u A lu Sha yô.” (Mateu 5:43-45) Shin shighe u or nan hendan a vese je kpaa, se nôngo se “hemba kwaghbo sha kwagh u dedoo.” (Mbaromanu 12:19-21) Aluer se fatyô yô, se kar akaa a a hembe lun se a inja cii la a nan, ka mimi je la.

16 Ken tar u Ukraine la, pipa i̱ tôôn abaver i̱ í yer ér Kremenchuk Herald la i̱ nger kwagh i̱ kaa ér Mbashiada mba Yehova ka bo nongo. Kwagh ne lu kwagh u kiriki ga sha ci u ken tar u Yuropa yô mbagen ka ve ôr kwagh sha iyol i Mbashiada mba Yehova nahan sha u vea núm ior ken ijime ve̱ yange tom u Mbashiada, shin i̱ cir ú kpum kpum yô. Sha nahan yô, i za kohol orkengese abaver la i kaa a na ér a̱ hide a̱ gber kwaghngeren u sôron kwagh u yange ve vande duen a mi la. Or la lumun, kpa hidi gberen kwagh u he la yô, a gema a magh ishemberkwagh igen sha mi wener kwagh u yange i vande ngeren la yange har sha kwagh u̱ yange er kpôô kpôô yô. Nahan anmgbianev mba vian tsor tsor shi za seer nan un mkaanem. Ken masejime yô, orkengese abaver la mase kaven er kwaghngeren u hiihii la yange lu shami ga yô, nahan a gber kwaghngeren u hiden kôôm mkaanem mara. U eren kwagh a na sha mimi man sha ikyo i wan la yange lu gbenda u sha dooshima u karen sha imba kwagh la je la, man yange za kure dedoo kpaa.

Se Fatyô u Maan Dooshima Nena?

17. Kanyi i̱ tese ér alaghga a lu ashighe cii á heghem u eren kwagh a mbagenev sha dooshima ga?

17 Ka a maren a mar wanikyundan nahan, maa mbamaren mba nan ve hii u soon nan fese je. U eren kwagh a mbaganden sha dooshima la ka fe lun kwagh u kpoo nahan ga. Alaghga tsô a lu ityôkyaa i í ne ve Bibilo i̱ zer kimbir ér se̱ doo ayol a ase je ne—sha ci u ka kwagh u i gbe u se maa a maa yô. (1 Peteru 1:22; 4:8; 1 Yohane 3:11) Yesu yange fa je ér a va kar dooshima wase shighe u á kaa ér se̱ deen anmgbian wase a kwaghbo u nan kwa “akunduatargber kwa taankaruhar” la. (Mateu 18:21, 22) Paulu kpa yange taver se ishima ér “waan nen ishima a ayol a en.” ( Mbakolose 3:12, 13) Kape i lu je ve i kaa a vese ér: “Za nen a dooshima ityô” la. (1 Mbakorinte 14:1) Se er kwagh ne nena?

18. Kanyi ia wase se u lun a dooshima sha mbageneve?

18 Hiihii yô, hanma shighe cii se fatyô u wan mdoo u Yehova Aôndo a doo se ishima la ken ishima yase. Dooshima ne ka kwagh u una fatyô u mgbeghan se u doon a orwanndor a vese yô. Sha ci u nyi? Ka sha ci u ka sea er nahan yô, kwagh ne a va Ter wase u sha a iti i dedoo shi a va un a icivir man iwuese kpaa. (Yohane 15:8-10; Mbafilipi 1:9-11) Sha uhar yô, se fatyô u nôngon nengen akaa er Yehova kpa á nengen a la. Hanma shighe cii ka sea er isholibo yô, i lu Yehova se er un isholibo ye; kpa, hanma shighe yô ka a de se asorabo ase shi se za hemen u doon un ishima her. (Pasalmi 86:5; 103:2, 3; 1 Yohane 1:9; 4:18) Aluer se mba a mnenge u Yehova la yô, mbagen vea fatyô u doon se ishima shi se fatyô u den mba ve er se akaabo la a anzô ve kpaa. (Mateu 6:12) Sha utar yô, se fatyô u eren a mbagen vough er se soo ser ma ve eren a vese la nahan. (Mateu 7:12) Er se yen tsung yô, ashighe kpishi ka i gba u a de se a kwaghbo. Ikyav i tesen yô, zum u ka sea ôr akaa a vihin mbagenev yô, se ver ishima ser vea umbur er hanma or cii nan eren kwaghbo a nombor u nan sha ashighe shighe yô. (Yakobu 3:2) Aluer se soo ser mbagen ve̱ er kwagh a vese sha dooshima yô, gba u se kpa se eren kwagh a ve sha dooshima.

19. Se fatyô u keren iwasen i icighan jijingi sha u maan dooshima nena?

19 Sha unyiin yô, se fatyô u keren iwasen i icighan jijingi sha ci u dooshima ka môm ken atam a jijingi. (Mbagalatia 5:22, 23) Ashighe kpishi akar a yan man dooshima u hen atô u ior mba hen tsombor man dooshima u kwase vea nomsoor la ka a va shighe môm kpoo. Kpa gba u se ker iwasen i jijingi u Yehova sha u maan dooshima u Yehova a lu a mi la, dooshima shon u a lu imaghen i vough i mzough la. Se fatyô u keren iwasen i icighan jijingi sha u ôron Bibilo i̱ í ne í nger la. Ikyav i tesen yô, aluer se time sha uma u Yesu yô, se nenge er yange eren a ior yô, nahan se hen u kaven un. (Yohane 13:34, 35; 15:12) Heela tseegh ga, se fatyô u sônon Yehova ser a̱ na se icighan jijingi, hemban je yô sha ashighe a i taver se u eren kwagh sha dooshima la. (Luka 11:13) Kwagh u masen kuren yô, se fatyô u keren dooshima sha ú lun ikyooso kyooso a tiônnongo u Mbakristu. U lun vea anmgbianev mbanomso man mbakasev mba lun a dooshima la una wase se u maan dooshima.—Anzaakaa 13:20.

20, 21. Ka ikyav i vesen i nyi i tesen dooshima yange Mbashiada mba Yehova tese ken inyom i tom i 2000 la?

20 Ken inyom i i kar la, yange mbapasen loho u dedoo seer sha tar cii kuma iorov 6,035,564. Mbashiada mba Yehova yange ve yar tom a ahwa 1,171,270,425 sha u keren ior mba vea ôr ve kwagh u loho u dedoo yô. Ka dooshima yange na ve ve wa ishima a iceenyolough man ura man mndôhôr la cii er ve lu eren tom ve la ye. Ka dooshima yange mgbegha ve u lamen a akar a ve a ken makeranta man a ken ijiir tom, shi kporom ikyua a mba ve vande fan ve ga kuaa sha ugodobi man sha ajiir agen kpaa sha u lamen a ve ye. Ior kpishi mba yange Mbashiada za ve inya la yange kwagh gba ve sha loho la ga, mbagenev je yô ve hendan a ve jim. Nahan kpa, mbagenev tese gbashima, nahan i hide i za sôr iorov 433,454,049, shi i hen Bibilo a iorov 4,766,631 kpaa. *

21 Kwagh ne cii lu ikyav i tesen mdoo u Aôndo a doo Mbashiada mba Yehova ishima tsung kua orwanndor a ve la! Dooshima la una ndôhôr sha won ga cii. Se mba a vangertiôr ser ken inyom i tom i 2001 ne a hemba eren shiada hen orumace cii. Yehova a̱ za hemen u veren mba ve civir un sha mimi man a ishima i tseen mban doo doo, er ve nôngon u ‘eren hanma kwagh ve cii sha dooshima’ nahan!

[Footnote]

^ U zuan a Ibaver i Inyom i Tom i 2000 la vindi vindi yô, nenge kwaghngeren u i cagh a cagh sha peeji 28 zan zan 31 la.

Ú Fatyô u Pasen Kpa?

• Ka se lu kaven ana shighe u mbawanndor a vese ve doo se ishima laa?

• Gba u dooshima wase una samber a za kighir nan je?

• Ka u̱vàndè-èrèn mba nyiiv ve tese dooshima u Mbakristu laa?

• Se maa dooshima u Mbakristu la nena?

[Study Questions]

[Pictures on page 25]

Dooshima u Mbakristu una fatyô u kôron tsombor veren ijiir i môm

[Pictures on page 27]

Dooshima mgbeghan se u karen ishimaveren yase a mbagenev