Myom U Sha Ci U Mba Ve Tsough Iwanger La
Myom U Sha Ci U Mba Ve Tsough Iwanger La
“TER ka iwanger yam man myom wam kpaa, ka an je me cia?”—PASALMI 27:1.
1. Ka akaa a nan uma a nyi nahan Yehova a ne?
KA YEHOVA a lu Imbor i iwanger i iyange i í ne uma a lu shin tar ne la ye. (Genese 1:2, 14) Shi ka un a lu Orgban iwanger i ken jijingi, i í samben ime i kuugh i tar u Satan kera la ye. (Yesaia 60:2; 2 Mbakorinte 4:6; Mbaefese 5:8-11; 6:12) Ior mba ve tsough iwanger yô, vea fatyô u ôron a orpasalmi imôngo nahan ér: “TER ka iwanger yam man myom wam kpaa, ka an je me cia?” (Pasalmi 27:1a) Nahan cii kpa, er lu sha ayange a Yesu la nahan, ior mba ime i hembe doon ve yô, ka di ijir i iboogh tseegh vea kegh u zuan a mi ye.—Yohane 1:9-11; 3:19-21, 36.
2. Sha ashighe a tsuaa la, kanyi yange i er mba ve venda iwanger i Yehova man mba ve kegh ato sha mkaanem nam laa?
2 Sha ayange a Yesaia la, ior kpishi mba Yehova er ikyuryan a ve la venda iwanger. Sha nahan yô, Yesaia nenge a mtim u ikyurior i tartor u Iserael u ken imbusutarimese la. Man ken inyom i 607 C.S.W la, í tim Yerusalem man tempel na kera cii shi í kura ior i Yuda i yem a ve uikyangen. Nahan cii kpa, ior mba yange ve kegh ato a mkaanem ma Yehova mbara yô, í taver ve asema u hendan a mbavendanatindi mba sha ayange la la. Yehova yange er ityendezwa sha kwagh u inyom i 607 C.S.W. la ér ior mba ve keghen ato a na yô vea war. (Yeremia 21:8, 9) Nyian ne, se mbà iwanger í doo se ishima ne se fatyô u henen kwagh sha kwagh u yange er sha ayange a tsuaa la.—Mbaefese 5:5.
Iember i Mba Ve Lu ken Iwanger La
3. Kanyi vangertiôr se fatyô u lun a mi nyiana, ka “ikurior” i perapera i nyi i̱ doo se ishima, man ka “gar u taver” u nyi “ikurior” la i lu a mini?
3 “Se mba a gar u taver; [Aôndo] ver myom er, a̱ lu girgar kua akpagar. Bugh nen ihinda, ikurior i perapera i lun a jighjigh, i̱ nyôr.” (Yesaia 26:1, 2) Mkaanem ma sha iember man ka ma ior mba ve suur sha Yehova je la. Mbayuda mba jighjigh mba sha ayange a tsuaa la yange ve veren ashe a Yehova sha u a̱ lu Imbor i mkpeyol ve yô, yange i lu mbaaôndo mbaaiev mba anterev vev la ga. Ainge kpa se mba a imba vangertiôr la. Heela tseegh ga, se soo “ikurior” i perapera i̱ Yehova la—ka “Iserael u Aôndo” je la. (Mbagalatia 6:16; Mateu 21:43) Yehova kpa kwagh u ikyurior ne doo un ishima sha ci u inja i dedoo i í la. Á ver Iserael u Aôndo doo doo hingir “gar u taver,” ka nongo u lun er gar nahan ú suen i̱ shi kuran i̱ kpaa.
4. Kanyi mhen i gbe u se nôngo se hen u lun a mini?
4 Ior mba ve lu ken “gar” ne ve fa dedoo ér “Ishima i tiaver i geman kposo ga la, [Yehova una] kura i, ia lu bem bem, gadia ngi suur sha [Yehova].” Yehova suen ior mba ve soon u suur sha a na ken ishima ve shi ve dondon atindiakaa a na a perapera la. Sha nahan yô, mbaperapera mba ve lu ken Yuda mbara kùrà kwaghwan u Yesaia wa nahan la, ér: “Suur nen sha TER gbem sha won; gadia TER AÔNDO ka vande u tsôron je.” (Yesaia 26:3, 4; Pasalmi 9:10; 37:3; Anzaakaa 3:5) Ior mba ve lu a amba a mhen la mbá veren ashe a “TER AÔNDO” ér a̱ lu Vande ve. Mba a na “bem bem.”—Mbafilipi 1:2; 4:6, 7.
Iheen I sha ci u Mbaihyomov mba Aôndo
5, 6. (a) Yange i hee Babilon u tsuaa la nena? (b) Yange i hee “Zegebabilon” sha nyi igbenda?
5 Kpa aluer ior mba ve suur sha Yehova mbara vea ya ican di ye? Gba u vea cia ga. Yehova den ér ambaakaa la a̱ hila eren, kpa ica ka ia gbaan ga yô, a va a myôhôryol man ior mba ve gem ve eren mbagenev atsan la di ve tagher ishigh a ijirôron na. (2 Mbatesalonika 1:4-7; 2 Timoteu 1:8-10) Nenge ase kwagh u “gar u taven sha” ugen la. Yesaia kaa ér: “[Yehova] hide a ve shin inya, ka gar u taven sha je la; A yôhôr un, A haa un inya je, A samber un inya zan zan shin vuulevu je. Nguhar ua ndyar un, ka angahar a mbaatsanev kua angaharandyaren a mbaibanave je la.” (Yesaia 26:5, 6) Alaghga gar u taver sha u i ter heen ne a lu Babilon. Gar la yange er ior i Yehova ican je zua ga. Kpa kanyi yange i er Bibilono? Yange gba sha ikyev i Mbamedia man Mbapershia ken inyom i 539 C.S.W. la. Nenge imba kunya la sha wono!
6 Sha ayange a ase ne, mkaanem ma profeti ma Yesaia la pase kwagh u yange er “Zegebabilon” ken inyom i 1919 la vough. Gar u taven sha la yange ya kunya sha mgbe na u á gba ken inyom shon, zum u i kighir un ér a̱ pase ior i Yehova a̱ tuhwa ve̱ de kera lu ken ikyangenev mbi ken jijingi ga la. (Mpase 14:8) Kwagh u yange dondo la hemba lun u kunya cii. Annongo u Mbakristu u cukuu ne hide hurugh lu shoghur mba ngise ve kôr un kpan ne “angahar.” Ken inyom i 1922 la, ve hii u yôôn mkur u Mbakristu Mbaaiev, yôôn ijirôron i ikyortôngon i mbatyomov mba unyiin mba ken Mpase 8:7-12 la kua atsan a atar a i tsengaôron kwagh u á ken Mpase 9:1–11:15 la kpaa.
“Gbenda u Orperapera Ngu Vaanaa”
7. Ka gbendatesen u nyi ior mba ve gem hen iwanger i Yehova mbara ve zough a mini, ka an ve haren sha a nana, man kanyi i̱ gbe ve ishima tsung-nu?
7 Yehova ne ior mba ve ve hen iwanger na la myom shi kuran gbenda ve kpaa, di er Yesaia a seer ôron nahan, ér: “Gbenda u orperapera ngu vaanaa; ka U sôr gbenda u orperapera u lu shambe shambe. Sha gbenda u ajiraôron a Ou kpaa, TERE, se lu keghen We. Iti You man m-umbur u umbur We la, sar uma wase tsung.” (Yesaia 26:7, 8) Yehova ka Aôndo u perapera, man ior mba ve civir un yô, saa vea kura atindi a na a perapera la keng. Ka vea er nahan yô, Yehova a hemen ve gbenda, a kôngor gbenda ve u lu kpian. Mbaasemaleghlegh mban ka vea ungwan imo na yô, ve tesen je ér ve mba haren sha Yehova shi iti na gba ve ishima, ishima i môm—ka í “á umbur” un a mi je la.—Ekesodu 3:15.
8. Ka ieren i lun ikyav i dedoo i nyi yange Yesaia tese?
8 Iti i Yehova yange gba Yesaia ishima. Ikyav i kwagh ne i due ken igbar ken mkaanem nam ma a seer ôron la, ér: “U sar uma wam tugh tsung je, jijingi wam u ken a mo kpaa ngu keren We sha gbashima; gadia shighe u ajiraôron a Ou a lu sha won yô, mba ve tem shin tar la mba henen perapera.” (Yesaia 26:9) Kwagh u Yehova yange sar Yesaia a ‘uma na cii’—mlu na jimin cii. Ta ase ashe a ishima za nenge e̱r profeti ne yange lu eren msen sha ashighe a i huan ving tugh la yô, lu pasen mbamhen mba ken atô ishima na hen Yehova shi keren gbendatesen na a ishima i môm kpaa. Ikyav ne ka i dedoo je zua ga! Heela tseegh ga, Yesaia yange hen perapera hen ajiraôron a Yehova la. Sha gbaa ne yô, a umbur se mluainja u lun tsevaa, veren ishima sha u fan ishima i Yehova la.
Mbagenev Tsua Ime
9, 10. Ka akaa a dedoo a nyi yange Yehova er a ikyurior na i banen a mimi la, kpa yange ve gema ve er nena?
9 Yehova yange zungwe Yuda mhôônom ishima i môm, kpa kwagh gema er vihi di yô, lu ior cii wongor ga. Yange ior kpishi hemban tsuan ato a hemban man mvende u vendan mimi la a u̱ ma ve tsua iwanger i Yehova i mimi la. Yesaia lu kaa ér: “Ka a zungwe iferor mhôônom kpaa, nan hen u eren perapera ga nan eren iferkwagh ken tar u mimi je, nan nengen a icivir i TER i hemban la ga.”—Yesaia 26:10.
10 Sha ayange a Yesaia la, zum u uwegh ku Yehova kùrà Yuda sha ikyev i mbaihyomov nav la, mbakpishiv venda u kaven kwagh ne. Yange ver ikyurior la iveren sha bem kpa i̱ venda u tesen iwuese. Sha nahan yô, Yehova gbihi ve ér ve̱ za er “uter” mbagenev tom, kpa ken masejime yô, a mase den ér i̱ yem a Mbayuda uikyangen ken Babilon ken inyom i 607 C.S.W. la. (Yesaia 26:11-13) Nahan kpa shi asande a ikyurior la va mase hiden ken tar ve, mkaa u i kaa kwagh a ve la hingir ve ityesen.
11, 12. (a) Ka mlu u ken hemen u nyi yange lu keghen ior mba yange ve kôr Yuda ikpan laa? (b) Ka mlu u ken hemen u nyi yange lu keghen mba yange ve kôr mbacivir Yehova mba i shigh ve mkuren mbara ken inyom i 1919 laa?
11 Mba yange ve kôr Yuda la di ye? Yesaia na mlumun sha kwaghôron u profeti nahan ér: “Mbakpenev mba nderen ga, ujijingi mba mbakpenev mba moughon ga; ka nahan man Ú va sôr ve, Ú tim ve, shi Ú ese m-umbur u ma i umbur ve sha won la kera ye.” (Yesaia 26:14) Een, er Babilon gba ken inyom i 539 C.S.W. la yô, kera lu a mlu u ken hemen ga. Lu u shighe a karen yô, gar la una kera lu ga. Lu u una ‘hingir kpenegh,’ man tartor na u vesen la ua mase lun shin akaangeren a mbayiase tseegh. Kwagh ne ka icintan hen mba ve suur sha mbaageev mba shin tar mbara tsô!
12 Avegher a kwaghôron u profeti ne yange iv zum u Aôndo de ér mbacivir un mba i shigh ve mkurem mbara ve̱ yem shir i̱ ken jijingi ken inyom i 1918 ve ve mase hiden ken inyom i 1919 la. Hii hen shighe la je, mlu u ken hemen u un u yange kôr ve ikpan la kera wanger ga, hemban je yô Mbakristu Mbaaiev. Kpa averen a yange lu keghen ior mba Yehova la lu a vesen kpen kpen.
‘Ú Seer Ikurior Iyenge’
13, 14. Ka averen a vesen a nyi mbacivir Yehova ve zough a mi hii ken inyom i 1919 laa?
13 Aôndo ver ieren i mgemshima i mbacivir un mba i shigh ve mkurem la doo doo ken inyom i 1919 la shi na ve mseer kpaa. Hiihii yô, yange i ver ishima sha u masen kohol ior mba ve lu Iserael u Aôndo la, mba been yô, gba di sha u kohol “zegeikpelaior” i i lu “iyôngo igen” la. (Mpase 7:9; Yohane 10:16) Yange i tsengaôron averen ne ken kwaghôron u profeti u Yesaia la, ér: “We, TER, U seer ikurior iyenge, U seer ikurior iyenge, i kende icivir You sha; U gbanger akighil a tar la cii. TERE, ken ican yô, ve ker U, shighe u mtsaha Wou lu sha a ve la, ve gba eren msen.”—Yesaia 26:15, 16.
14 Nyian ne, i seer akighir a Iserael u Aôndo yisa sha tar cii man zegeikpelaior i̱ í seer i̱ la i̱ kuma iyenge ior er miliôn ataratar nahan, mba tseen asema sha u samber a tom u pasen loho u dedoo ne. (Mateu 24:14) Nenge imba iveren i Yehova a ne ior nav ne sha wono! Man kwagh ne va a iengem sha iti na kpen kpen! Mba ungwan iti na shon ken ityar 235 hegen—ka m-iv u kpilighyol u̱ kwaghôron na u profeti je la.
15. Kanyi mnder u shin mbakpenev u sha injakwagh yange er ken inyom i 1919 laa?
15 Yange gba u Yehova una wase Yuda ve una due ken ikyangenev mbi Babilon kera ye. Yange ma ve fatyô u pasen ayol a ve tuhwan ga. (Yesaia 26:17, 18) Kape mpase u í pase Iserael u Aôndo ken inyom 1919 i tuhwa la kpa tese ikyav ér ka sha iwasen i Yehova je la. Kwagh la yange ma fatyô u eren a na shio ga. Mgem u yange va ken uma ve la yange kpilighyol je yô, Yesaia tôô un kar sha mnder u shin mbakpenev nahan ér: “Mbakpenev Ou vea lu uma; akom a am kpaa aa nder. Nder nen, wa nen icam, ne mba ne tem shin vuulevu; gadia avure a Ou ka avure a iwanger je, man tar kpaa ua due a ujijingi mba mbakpenev.” (Yesaia 26:19; Mpase 11:7-11) Een, mbakpenev kpa a hingir inja er i hide i mar ve yô, vea hide a hii tom u eren!
Mkor u Sha Ashighe a Bo
16, 17. (a) Ken inyom i 539 C.S.W. la, kanyi yange gba u Mbayuda vea er ve vea wara? (b) Ashi nan kpa kanyi i lu “ayou” la nyiana, man nga wasen se nena?
16 Hanma shighe cii kwagh gbe ior mba Yehova sha u a̱ kuran ve yô. Nahan ica a gba ga tsô una nalegh uwegh nagh sha tar u Satan ne, man hen shighe la kwagh a gba mbacivir un a iwasen na, imba e̱r i gbe je kwagh a lu a vande gban ve a mi nahan ga yô. (1 Yohane 5:19) Yehova ta se icin sha kwagh u shighe u bo la nahan ér: “Va nen, ior Av, nyôr nen ken ayou a en, wuhe nen ihinda kera cii, yer nen kpeghee, zan zan iyugh i̱ kar kera. Gadia nenge, TER ngu duen hen ijiir Na sha u tsahan mba ve tem sha won sha afer a ve; tar kpaa ua tese awambe a i hee sha u yô, ua kera cir mba i woo sha u la ga.” (Yesaia 26:20, 21; Sefania 1:14) Icintan ne yange i tese Mbayuda gbenda u waren mgbe u Babilon ken inyom i 539 C.S.W. la. Ior mba yange ve ungwa í yô, lu u vea yer ken ayough a ve kpile kpile, vea palegh mbautyaav mba ve lu hemban ityav ken won sha ugodobi la.
17 Nyian ne alaghga tsô “ayou” a kwaghôron u profeti u i er heen ne ka atôônanongo udubu pue pue á ior mba Yehova tar sha won cii la. Amba a atôônanongo la ka mkor hegen je kpaa, ka ijiir i Mbakristu ve zough a mkpeyol hen anmgbianev vev, sha ikyev i ikyo i wan i mbatamen i̱ sha dooshima la. (Yesaia 32:1, 2; Mbaheberu 10:24, 25) Kwagh ne ngu nahan hemban je yô, er mkur u mlu u tar ne a zurum man mwar a har i lu sha ikyo i wan ne.—Sefania 2:3.
18. Ica a gba ga tsô Yehova una “wua darakon u a lu shin zegemnger la” nena?
18 Yesaia ôr kwaghôron u profeti ter ayange la nahan ér: “Sha iyange la TER Una ôr Leviatan, iyô i yevese fefa la, ijir, a sanker Na u gendeghee u kehen u taver [la], kua Leviatan, iyô i huren nure nu nure la, shi Una wua darakon u a lu shin zegemnger la kpaa.” (Yesaia 27:1) “Leviatan” u ainge la kanyi? Ikyav hemba tesen ér á lu “tseyô,” Satan iyol na, kua tar na u ifer ne, ú a yaren tom a ú u̱ nôngon ityav a Iserael u Aôndo la. (Mpase 12:9, 10, 17; 13:14, 16, 17) Ken inyom i 1919 la, Leviatan kera fatyô u kôron ior mba Aôndo saan a mi ga. Shighe a kuman yô, una kera lu sha won ga kuaa. (Mpase 19:19-21; 20:1-3, 10) Nahan Yehova una “wua darakon u a lu shin zegemnger la.” Kpa hegen yô, ma kwagh môm u Leviatan una nôngo u eren ior mba Yehova ve una kôr cio gbem yô ngu ga. (Yesaia 54:17) Msur u i sur se ishima sha kwagh ne la na se ishimataver je zua ga!
“Sule u Ikon i Wain u Dedoo”
19. Mlu u asande a shin her la ngu nena?
19 Er iwanger i í dugh hen Yehova ne i lu nahan yô, se kera mba a hanma ityôkyaa i ember gaa? Een, wu! Yesaia pase iember i ior mba Yehova doo doo, zum u á nger nahan la, ér: “Sha iyange la sule u ikon i wain u dedoo ua lu; yô, ter nen u icam. Mo TER, M ngu kuran u; Me urun u hanma shighe; sha u ma or môm nana̱ de vihin u ga yô, Me kuran u tugh kua tetan.” (Yesaia 27:2, 3) Yehova ver ishima sha “sule u ikon i wain” ne sha tom u ve shiren a ishima i môm la, ka asande a Iserael u Aôndo je la. (Yohane 15:1-8) Kwagh u a dugh ker yô, ka atam a á ve a iengem sha iti na shi a ve a iember i vesen hen mbacivir un shin tar la.
20. Yehova kor tiônnongo u Kristu nena?
20 Saan se iyol u fan e̱r ishimavihin i Yehova ngise vihi a mbacivir un mba i shigh ve mkurem—vé na ian í yem a ve ken ikyangenev mbi ken jijingi ken inyom i 1918 la—i̱ bee kera nahan. Yehova iyol na kaa ér: “M yugh je ga; usagher kua usaa ma ve lu ase ihom a Mo! Yô, ma M te sha a ve, ma M nande ve ci ca—saa vea gbam ikum, vea hime a Mo, vea hime a Mo je.” (Yesaia 27:4, 5) Er Yehova soo ér wain na a̱ ume “wain u dedoo” a̱ ngee yô, a njighe hanma toho u ua fatyô u vihin un la kera cii shi a nande ú kera kpaa. Nahan yô, ma or nana de kera anger mkpeyol u tiônnongo u Kristu ga! Yô, hanma or cii nana ‘gba Yehova ikum,’ nana̱ doo a na shi nana yer ken a na kpaa. Aluer se er nahan yô, se ker bem a Aôndo—man kwagh ne ngu a inja je yô, Yesaia ter un kwa har.—Pasalmi 85:1, 2, 8; Mbaromanu 5:1.
21. Ka ken nyi gbenda tar u iv a ‘atama’?
21 Averen la za hemen her: “Sha ayange a ken hemen la Yakob una wa amise, Iserael una mondo, una denger, una iv tar cii a atam.” (Yesaia 27:6) Ivur ne i hii u ivin ken inyom i 1919 la, man ka ikyav i kpilighyol i tesen agee a Yehova je la. Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara iv tar a ‘atam,’ ka kwaghyan u ken jijingi u nan or agee je la. Mba kuran atindi a Aôndo a taven geng la a iember ken tar u saan ishe ne. Man Yehova ngu zan hemen u veren ve doo doo sha mseer. Sha nahan yô, akar a ve a á lu umiliôn imôngo la, ka iyôngo igen je la, nga “eren [Aôndo] tom ken tempel Na tugh man tetan kpaa.” (Mpase 7:15) Mayange se hunde nen ishima a ian i civirigh i vesen i yan ‘atam’ la shi karen á hen mbagenev la ga!
22. Ka averen a nyi a ve hen mba ve lumun iwanger laa?
22 Ken ashighe a ican, hen iaven i ime i iv tar man angôghime a cir akuraior ne, se kera mba a ishughun e̱r Yehova a te iwanger i ken jijingi sha ior nav nahan gaa? (Yesaia 60:2; Mbaromanu 2:19; 13:12) Imba iwanger la i̱ ne ior mba ve lumun í la bemshima kua iember hegen man uma u tsôron je kpaa ken hemen. Ka nahan ve se mbà iwanger i doo se ishima ne se wuese Yehova a asema a sar sar shi se kaan a orpasalmi imôngo nahan ye, ser: “TER ka agee a uma wam, ka an je nana wam mciem iyolo? Kegh TER, lu dông, ishima you i̱ taver; een, kegh TER.”—Pasalmi 27:1b, 14.
Baver We Kpa?
• Ka mlu u ken hemen u nyi a lu keghen ior mba ve kighir ior i Aôndo laa?
• Ka mseer u nyi i tsengeôron kwagh na ken Yesaia?
• Ka “ayou” a nyi i gbe u se uve ken á here, man ka sha ci u nyi?
• Er nan ve mlu u ior i Yehova a ve un a iwuese?
[Study Questions]
[Box on page 32]
TAKERADA U HE
Akaa a í er ken akaangeren a ahar ne kpishi yange i vande ôron á ken kwaghôron sha aaven a mkohol u vesen u i zua ken inyom i 2000 man 2001 la. Yange mba za nyer ken mkur u kwaghôron la yô, i due a takerada u he, í yila ú ér Isaiah’s Prophecy—Light for All Mankind I. Takerada u lun peeji 416 ne ú time sha avur a ken ityouv mbi hiihii mbi 40 mbi takerada u Yesaia la kete kete.
[Picture on page 28]
Ka mbaperapera tseegh i ne ve ian ken “gar u taver” u Yehova la ye, ka nongo na je la
[Picture on page 29]
Yesaia yange ker Yehova “tugh”
[Picture on page 31]
Yehova kor “sule u Ikon i wain” na shi ne ngu um atam kpaa