Za Hemen Ken Tom Sunda Her!
Za Hemen Ken Tom Sunda Her!
“Mba ve lee a mliam iker yô, vea sunda a iember tsung.”—PASALMI 126:5.
1. Hii nan i gbe u á ‘sôn Ter u sunda, A̱ tindi mbatomov ken sunda Na’ aingee?
E R YESU Kristu za zende u sha kwa tar la ken Galilia sha u za pasen kwagh la been kera cii yô, a kaa a mbahenen nav ér: “Sunda ngee je, kpa mbasundan yô, mba di kpeghee tsô.” (Mateu 9:37) Ken Yudia kpa lu nahan. (Luka 10:2) Er ngise kwagh lu nahan i tse hegen i zurum anyom 2,000 nahan, ainge yô ka nena? Ken inyom i tom i i kar la, Mbashiada mba Yehova mba hemban iorov 6,000,000 ve er tom sunda u sha injakwagh ne taveraa ken atô u ior mba ve lu sha tar iorov 6,000,000,000 la, man kpishi ken a ve mba er “i tumbul a ve, ve sambe wuee er iyôngo i i lu a orkuran i ga nahan.” Nahan kwaghwan u Yesu yange wa ér “sôn nen Ter u sunda, A̱ tindi mbatomov ken sunda Na” la, ngu a inja hegen vough er ngise kpa lu a inja í tse i kom uderimbaanyomov imôngo ne nahan.—Mateu 9:36, 38.
2. Kanyi i ne ve ior ve fe se?
2 Yehova Aôndo, Ter u sunda ungwa zamber wase u i zamber ér a̱ seer mbatomov la. Man u lun a ci ken m-er u eren tom sunda u i lu Aôndo a lu hemen ne ka kwagh u nan iember i vesen je zua ga! Shin er se yen ingyegh sha akuraior nahan kpa, ishimatseen yase i se lu a mi u pasen kwagh u Tartor man tom u geman ior hingir mbahenen ne na se kera mba myer shin tar ne ga. Ken ityar kpishi mba tôôn abaver ka ve shi ôron kwagh wase gbem. Alaghga or a kuma uwegh sha hunda ken inumbe i í eren sha televishen la yô, orgen nana kaa ér Mbashiada shi va ve. Een, i fa tom wase u Mbakristu u sundan sunda u sha injakwagh ne dedoo ken derianyom u sha 21 ne.
3. (a) Er nan ve se fe ser yange i kav tom u pasen kwagh u̱ Tartor ú yange i er ken derianyom u hiihii laa? (b) Hii nan ve se kaa ser mbatyomov mba suen tom wasa?
3 Tar shi yange u kav tom u pasen kwagh u Tartor ne ken derianyom u hiihii la man ú tôv mbayôôn loho u dedoo la a ican kpaa. Nahan, apostoli Paulu nger ér: “Beem er Aôndo ver se mbaapostoli se hemba gban ijime cii, bee er ka ior mba i er ve ijir i kuugh yô; gadia se [mbaapostoli se] hingir kwagh u tar man mbatyomov mba Shaav kua ior kpaa ve kenger un yô.” (1 Mbakorinte 4:9) Se kpaa ishima i se taver u yôôn angwe u Tartor, shin er i tôvon se a ican nahan je kpaa ne, i̱ na se hingir kwagh u tar ua fa se, man ka kwagh u injaa hen mbatyomov kpaa. Mpase 14:6 kaa ér: “[Mo apostoli Yohane] m shi m nenge ortyom u Sha ugen lu purugh sha kwavaôndo lu a Icôronloho u Dedoo u yôôn hen mba ve tem shin tar cii, hen hanma ikurior man hanma nongo man hanma zwa man hanma nongoior” kpaa. Een, mbatyomov mba shaav mba suen tom wase—tom sunda wase ne!—Mbaheberu 1:13, 14.
“Vea Kôr Ne Ihom”
4, 5. (a) Kanyi kwaghwan Yesu yange wa mbahenen nava? (b) Hii nan ve i ker mbacivir Aôndo ainge mban ihom yumu?
4 Zum u yange i tindi mbahenen mba Yesu ér ve̱ lu mbaeren tom sunda la, ve dondo kwaghwan u yange i wa ve ér “lu nen mbafankwagh er iyô nahan, man wang er mkungum nahan” la. Yesu yange seer ér: “Kura nen ayol a en sha ior; gadia vea kôr ne vea za na hen mbamkohol mba mbaajiriv, man vea gbidye ne ken ushinagoge vev kpaa; je yô, á va a ven sha ishigh ki ugomna man utor kpaa sha ci Wam, sha er i̱ hingir mpase her a ve man her atôatyev kpaa yô. . . . Ior cii vea kôr ne ihom sha ci u iti Yam; kpa u nana taver ishima zan zan mkur yô, ka nan nana war ye.”—Mateu 10:16-22.
5 I ‘kôr se ihom’ ainge sha ci u “tar cii ngu sha ikev i Orbo,” Satan Diabolo, u a lu orihom u vesen u Aôndo man ior Nav la. (1 Yohane 5:19) Mbaihomov asev mba nengen mzehemen wase u ken jijingi la kpa ve lumun u nan Yehova gwa ga. Mbaahendanev mba nengen mlu wase u saan saan man mlu u ishigh yasegh ki lun sha mi sar sar ken tom sunda la. Mzough wase la kpiligh ve iyol! Sha mimi yô, vea lumun a imor ishima zum u ve ze ken ityar igen man ve za kav ér Mbashiada mba Yehova mba eren tom shon vough ú ve nenge i eren ken tar ve kpaa la. Nahan kpa, se fa ser shighe a va kuma tsô, a pase Yehova, u a til se ken ijime shi a lu imbor i mzough wase la ken igbar kua hen mbaihomov asev je kpaa.—Esekiel 38:10-12, 23.
6. Ka ishimataver i nyi se lu a mi e̱r se lu eren tom sunda ne, kpa ka mpin u nyi a dughu?
6 Ter u sunda na Wan na Yesu Kristu “tahav mbu Sha man mbu sha won cii.” (Mateu 28:18) Nahan, Yehova yaren tom a Yesu sha u tesen tom sunda ne sha ikyev i mbatyomov mba shaav man “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” u i shigh un mkurem a lu shin tar ne. (Mateu 24:45-47; Mpase 14:6, 7) Kpa a er nan ve se tagher a ahendan a mbaihomov man iember yase ia ndôhôr ga se lu eren tom sunda wase her taveraa?
7. Ka ishima i nyi i doo u se lu a mi shighe u i hendan a vese shin i tôv se a icana?
7 Shighe u se tagher a ahendan shin tôvacan jighilii yô, de se ker nen iwasen hen Aôndo sha er se fatyô u lun a imba ishima i Paulu yange lu a mi la yô. Yange nger wener: “Ka a tuhwan se kpaa, se gema se naan iveren i dedoo. Ka a lu tôvon se a ican kpaa, se gba wan ishima tsô; ka a teren se sha dang kpaa, se gema se ôron kwagh bem bem.” (1 Mbakorinte 4:12, 13) Imba ishima ne kua tom wase u eren ken igbar sha kwaghfan la, shighe gen ka a na mbahendan a vese ve gema asema ve.
8. Mkaanem ma Yesu ma i nger ken Mateu 10:28 la na ú nyi ishimatavera?
8 Ka a̱ anger se a ku je kpa ishima i se tsee sha inja i mbasundav la i̱ pande ga. Ka se yôô loho u Tartor ken igbar sha er se fetyô la cii a mciem shio. Shi ka se zua a ishimataver ken mkaanem ma Yesu ôr nahan la, ér: “De cie nen mba ve woo iyol tseegh, kpa ve fetyô u wuan uma ga la ze; guda cia nen Un u A fetyô u timin uma kua iyol cii ken Gehena” la. (Mateu 10:28) Se fa er Ter wase u sha a lu Or u Nan uma yô. Ne mba ve lu perapera hen a na la cii injar kua mba ve ze hemen a tom sunda sha mimi la kpaa.
Loho u Waren Uma
9. Mbagenev yange ngohol mkaanem ma Esekiel mara nena, man kwagh la ngu eren ainge nahan vough nena?
9 Shighe u yange profeti Esekiel pase ilyoho i Yehova vangertiôr hen “akuraior a hendan kwagh”—tartor u Iserael man u Yuda la yô—doo ior mbagenev u ungwan kwagh u yange lu ôron la ga. (Esekiel 2:3) Yehova kaa ér: “Nenge, u ngu ve icam i dedoo i or u nan doo imo, man nan fe u kuhwan ityogholov dedoo yô.” (Esekiel 33:32) Shin er mkaanem ma Esekiel yange ma doo ve ishima nahan kpa, ve kera er sha ma ga. Kanyi i lu eren ainge ne? Shighe u asande a i shigh a mkurem la vea ahuraior ve ka vea yôôn loho u Yehova a ishimataver nahan, ka i doo mbagenev u ungwan kwagh u averen a Tartor la, kpa ve soo u nan ishima ve her, hingir mbahenen shi nyôron tom sunda ne ga.
10, 11. Ken vegher u hiihii u derianyom u sha 20 la kanyi yange í er sha u yôôn loho wase u waren uma ne, man kanyi yange i̱ va ker?
10 Gema sha vegher ugen yô, ior kpishi ngohol tom sunda ne ave ahar shi ve wa uwegh u yôôn loho u Aôndo ne kpaa. Ikyav i tesen yô, yange i yôô ilyoho i ijirôron sha tar u Satan u ainge ne gbungur gbungur ken mbamkohol mba Mbakristu mba ve gba acin imôngo ken inyom i 1922 zan zan 1928 la. Ibo i ken igbar i yange i na sha mbamkohol mban ne i yôô i sha utashan mba rediô. Ka been heela yô, ior mba Aôndo samber a ukôpi mba ngeren mban umiliôn imôngo.
11 Kwavanyom u 1930 la ze u za been nahan, i va a gbenda ugen u pasen kwagh—lu u haren kwaghngeren sha ikpande ningir a mi sha. Sha hiihii la, ior mba Yehova ve har ngeren mba sha ikpande mba yange ve yôô kwaghôron u ken igbar yô. Ken masejime yô, ve gema haren ikpande i i nger kwagh sha mi anza er “Kwaghaôndo ka mee man kwagh u bumen ior a mi,” man “Civir Aôndo man Kristu u a lu Tor La” nahan. Shighe u vea karen sha ugodobi yô, mbakaren gbenda ve haa ashe sha a ve. Anmgbian ugen u yange eren tom ne hanma shighe sha ugodobi mba ior karen sha mi kpishi ken gar u London, ken tar u Ingila yange kaa ér: ‘Kwagh ne yange na i fa Mbashiada mba Yehova kpishi shi na ve lu a vangertiôr kpaa.’
12. U seer sha ilyoho i ijirôron i Aôndo la yô, kanyi kwagh se tese ken tom wase, man ka unô ve lu ken mzough môm sha u pasen loho u dedoo ne hegene?
12 Ka sea pasen ilyoho i ijirôron i Aôndo la yô, shi se lu pasen avegher a dedoo a loho u Tartor la kpaa. Mpase wase u pasen kwagh ken igbar sha tar wuee la wasen se u keren ior mba injaav. (Mateu 10:11) Ior kpishi ken mba i shigh ve mkurem mba masetyô mban cii dondo sunda u yôôn angwe u i yange i lu yôôn ken kwavanyom u 1920 man 1930 la. Nahan, ken mkohol ugen u i zua ken inyom i 1935 la, i pase ibaver i doon ungwan sha kwagh u iveren i i lu ken hemen ken paradiso shin tar sha ci u “zegeikpelaior” i i lu “iyôngo igen” la. (Mpase 7:9; Yohane 10:16) Ve wa ikyo sha ilyoho i ijirôron i Aôndo man ve hingir ken mzough môm vea mba i shigh ve mkurem la sha u pasen loho u dedoo u waren uma ne.
13, 14. (a) Ka ishimasurun i nyi a fatyô u zuan a mi ken Pasalmi 126:5, 6 la? (b) Aluer se za hemen u lôôn shi urun mngerem yô, kanyi ia ere?
13 Kwagh u a hembe surun mbasundav mba Aôndo ishima, man hemban cii je yô mba ve ye ican a tôvacan la yô, ka mkaanem ma i nger ken Pasalmi 126:5, 6 la, ér: “Mba ve lee a mliam iker yô, vea sunda a iember tsung. U nan zenden a mliam ashe, nan lu a ivor i tan la yô, nana hide a iember a aile a nan ave kpee je.” Mkaanem ma orpasalmi ôr sha kwagh u m-lee man msondo u sundan la tese ikyav i ikyoiwan i Yehova wa asande a ior a yange hide ken uikyangen ken Babilon u tsuaa la man iveren i yange na ve kpaa la. Er yange i pase ve i tuhwa yô, saan ve iyol kpishi, kpa alaghga yange ve lu lôôn ivor a mliam ashe ken utsa mba yange ve tsôr i kera er tom her ga je kuma anyom 70 a ve lu ken shir la. Nahan kpa, mba yange ve za hemen a kwaghlôôn man ityom i maan akaa her la yô, ve ya atam a tom ve shi ve zua a mkom kpaa.
14 Alaghga se kpa se haa mliam ashe shighe u í kar se shin zum u se shin mbananjighjigh a vese imôngo ve lu yan ican sha ci u kwagh u perapera yô. (1 Peteru 3:14) Alaghga se kpa ican ia er se ken mhii u tom sunda wase ne sha ci u a lu lun inja er se mba a kwagh u tesen ave a mi ser ka iniôngon yase ken tom ne ne ga yô. Kpa aluer se za hemen u lôôn shi urun mngerem yô, Aôndo una na akaa la mvese, ashighe agen yô a gema a hemba er se ver ishigh la kpaa. (1 Mbakorinte 3:6) Ikyav i kwagh ne tese wang sha kwagh u a ve ken msamber u samber a Ubibilo man ngeren mba haren sha Ruamabera la.
15. Na ikyav i tesen iwasen i ngeren mba Mbakristu ve lu a mi ken tom sunda ne la.
15 Nenge ikyav i orgen u i yer iti na ér Jim la. Shighe u ngô na yange kpe yô, a zua a kôpi u takerada u i yer ér Life—How Did It Get Here? By Evolution or by Creation? * ken ikyav nav. Yange ú doo un ôron kpishi. Yange lam vea Kwaseshiada ugen u yange hii liam a na sha godobi yô, Jim lumun ér i̱ hide i̱ va un inya, nahan kwagh la na i hii Bibilo i henen a na. Jim za hemen ken jijingi leva leva, tsegha iyol na sha ci u Yehova, maa i er un batisema. A pase ior mbagenev hen tsombor na kwagh u yange hen la. Kwagh ne na yô, anngô na u kwase man u nomso hingir Mbashiada mba Yehova, shi ken masejime yô, Jim zua a ian i civirigh i eren tom u keke shin Betel u a lu ken London la.
I Tôv Se a Ican kpa Se Mba a Iember
16. (a) Hii nan ve i lu zuan a mzehemen ken tom sunda ne yumu? (b) Yesu yange ta icin sha kwagh u loho u dedoo ua va er la ér nyi, kpa ka ieren i nyi ka se za hen ior a mini?
16 Hii nan ve tom sunda ne ú ze ikyura yum nahana? Ka sha ci u Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara kua ahuraior a ve dondo akaawan a Yesu wa la, ér: “Kwagh u M kaa ne ken ime, ôr nen ken igbar; man kwagh u ne ongo ken ato ivarivase yô, yôô nen di un sha ityoriyoughough.” (Mateu 10:27) Nahan kpa, se fatyô u veren ashe ser mbamtaver vea lu, gadia Yesu kaa je ér: “Anngô ugen una na anngô na ugen ken ku, ter ugen di kpaa una na wan na nahan; ônov vea hendan a mbamaren vev, vea na á wua ve.” Yesu shi seer wener: “De henen nen ner, M va sha u van a bem sha won ga; M va sha u van a bem ga, kpa ka ishôm.” (Mateu 10:21, 34) Yesu yange lu a awashima u paven icombor sha apera ga. Kpa ashighe agen loho u dedoo yange u er kwagh la. Kape mbacivir Aôndo mba mimi ainge kpa i lu je la. Shighe u ka sea za sôr icombor yô, ka i lu awashima wase u van a mpav ga. Ka ishima yase u hanma or nana̱ ngohol loho u dedoo ne. Sha nahan yô, ka se nôngo u lamen a ior mba hen tsombor cii ken bem man sha gbenda u kundu kundu u ua na loho wase ua doo “mba i ver ve sha u ve̱ zua a uma u tsôron” la yô.—Aerenakaa 13:48.
17. I ver ior mba ve lumun hemen u Aôndo la kposo nena, man kanyi ikyav i môm i̱ lu i tesene?
17 Loho u Tartor ne ver mba ve lumun a hemen u Aôndo la kposo. Ikyav i tesen yô, nenge er mbacivir a vese imôngo yange ve tile kposo sha ci u ve ‘na Shisar akaa a a lu a Shisar yô, Aôndo kpaa ve na Un akaa a a lu a Aôndo’ sha ayange a Gomoti u Tyemimôngo u ken tar u Jamani la. (Luka 20:25) Yange mbacivir Yehova mbativ tile dông, venda u peren atindiakaa a Bibilo la, ve lu kposo a mbahemenev mba ukwaghaôndo man Mbakristu mba ken iti mba yange ve kohol imôngo aa ucôôci mba Mbakristu Mbaaiev la. (Yesaia 2:4; Mateu 4:10; Yohane 17:16) Ortumbunmfetakerada Christine King, u a nger takerada u i yer ér The Nazi State and the New Religions la kaa ér: “Ka Mbashiada tseegh gomoti u [Nazi] yange fatyô u hemban ga ye, gadia er yange ve wua ve udubu imôngo nahan kpaa, tom la za hemen her man ken uwer u Mei 1945 la nongo u Mbashiada mba Yehova ne lu her tsô, kpa Gomoti u Tyemimôngo la yô kera lu ga.”
18. Ka a̱ tôvon ior mba Yehova a ican kpa ka ieren i nyi ka ve tese?
18 Kwagh u a hembe lun a inja yô, ka ieren i ior mba Yehova ka ve er shighe u ve tagher a tôvacan la. Er alaghga jighjigh wase la ka a doo mbautahav mba taregh nahan kpa ka í kpiligh ve iyol sha er se we kwagh ishima ga shi se lu a imor ishima kpaa ga la. Ikyav i tesen yô, hanma shighe Mbashiada mba yange ve war Tim Gburugburu la ka vea hide vea nenge kwagh u yange er ve yô, ka ve ember shi ve tese mkom. Ka ve fa je ér ka Yehova yange na ve “agee a hemban” la ye. (2 Mbakorinte 4:7) Mba i shigh ve mkurem ve lu ken atô wase la mba a vangertiôr sha er ‘i nger ati a ve Sha’ yô. (Luka 10:20) Ishimataver ve la na ve ishimaverenkeghen i i ve ahenge ga la, man mbasundav mba jighjigh mba ve lu a ishimaveren i yan dyako u tar la kpa mba a ishimaveren la nahan.—Mbaromanu 5:4, 5.
Tavershima ken Tom Sunda Ne
19. Ka igbenda i wasen i nyi i yar tom a mi ken tom u Mbakristu?
19 Er Yehova una na se ian ér se̱ er tom sunda u sha injakwagh ne se̱ za kighir la yô, or ngu a̱ fa ga. Kpa er í hira lu ne yô, gba u se fa ser mbaeren tom sunda mba a igbenda i eren tom ve jighilii. Se kpaa kape i lu je la, se fa dedoo ser jighjigh wase u se lu a mi ken igbenda i pasen kwagh i i kar í la una er tom tsembelee. Paulu yange kaa a mba ve lu Mbakristu a na imôngo la ér: “M ngu wan ne kwagh mer: Hingir nen mbakaven mo.” (1 Mbakorinte 4:16) Shighe u Paulu yange zua vea mbatamen mba Mbaefese ken Milete yô, a umbur ve ér ityough yuhwa un sha u tesen ve ken “igbar man ken uya” ga. (Aerenakaa 20:20, 21) Timoteu, or u zenden a Paulu imôngo yange hen igbenda i apostoli la shi tese Mbakorinte igbenda shon kpaa. (1 Mbakorinte 4:17) Aôndo yange ver igbenda i Paulu i tesen kwagh la doo doo, di er una ver ishimawan yase ken tom u pasen loho u dedoo ken igbar sha uya uya shi hiden za sôron ior shi henen Bibilo a ve ken ya man hanma ijiir i afatyô u zuan a ior cii.—Aerenakaa 17:17.
20. Yesu yange tese ér sunda u sundan mgbeghaa ken jijingi ngu ikyua nena, man kwagh la gba mimi ken anyom a a sember karen ne nena?
20 Yesu yange ôr kwagh a kwase u Samaria ikyua a Shikar ken inyom i 30 S.W. la been cii yô, a ôr kwagh a ter sunda u ken jijingi la. Yange kaa a mbahenen nav ér: “Kende nen ashe sha, nenge nen, iyiav mbi ken ishule, mbi via kuma u sundan ve. Orsundan ka nan zua a injar man nan kohol iyiav sha ci u uma u tsôron, sha er orlôôn man orsundan vea ember imôngo yô.” (Yohane 4:34-36) Alaghga Yesu yange vande nengen kwagh u kwaghôron na a kwase u Samaria la una va a mi la, gadia ior kpishi ve lu nan un jighjigh sha ci u kwaghôron u kwase la. (Yohane 4:39) Ken anyom a a sember karen ne, ityar kpishi bugh mbamyange mba yange ve yange Mbashiada mba Yehova la kera, shin ve na ve ian i hingir sha tindi la, nahan aan a he due a eren tom sunda. Kwagh u a dugh ken kwagh ne yô sunda u ken jijingi ngu zan a za hemen. Sha mimi yô, mba zuan a averen a vesen sha tar cii er se lu zan hemen a tom sunda u ken jijingi ne nahan.
21. Hii nan ve se lu a ityôkyaa i zan hemen a tom her er mbatomov mba sunda mba ve lu a iembere?
21 Zum u iyiav mbi vie man mbi kom u sundan yô, ka i gba u mbatomov vea er tom torough torough je. Ka i gba u vea kera timbir a timbir ga. Ainge ne, se mba ken “shighe u mkur,” nahan ka u se er tom ne taveraa man a ishima i torough torough kpaa. (Daniel 12:4) Een, ka se tagher a akaren, kpa sunda u vesen u sundan mbacivir Yehova ngu je hemba ave atse. Nahan ka iyange i ember je ne. (Yesaia 9:3) Nahan er se lu mbatomov mba ve lu a iember yô, de se za nen hemen a tom sunda ne!
[Footnote]
^ Ka Mbashiada mba Yehova ve gber shi ve samber a mi ye.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Ter u sunda ungwa zamber u i zamber ér a̱ seer mbatomov la nena?
• Er i ‘ker se ihom’ nahan kpa, mlu wase ngu nena?
• Hii nan ve ka se ember shin er i tôvon se a ican nahan kpaa?
• Hii nan ve i doo u se tavershima ken tom sunda shi eren ú torough torougho?
[Study Questions]
[Pictures on page 15]
Mbatyomov mba suen mba ve lu eren tom sunda u ken jijingi ne
[Picture on page 16]
U haren kwaghngeren sha ikpande ningir a mi sha la yange na ior kpishi fa kwagh u loho u Tartor ne
[Picture on page 16]
Ka se lôô shi se ur mngerem, kpa ka Aôndo a ne mvese ye