Iveren I Yehova Ia Va Kohol We Kpa?

“Iveren ne cii ia va sha a we, ia va kohol we, aluer wea ver ato sha imo i TER, Aôndo wou, yô.”—DUTERONOMI 28:2.

1. Ka sha nyi yange gba u a fa shin Mbaiserael vea kuma u zuan a iveren shin ifana?

 MBAISERAEL yange ve va haa afo hen Ukpuunkpuun mba Moabi zum u ve mgbôghom u been zende ve u anyom 40 ken taaikyôngo la. Tar u Ityendezwa la kera lu ica a ve ga. Mose maa ka ngeren na takerada u Duteronomi, u ú lu a averen man afan ker kpishi la. Lu u aluer ior i Iserael vea “ver ato sha imo i TER” sha u kuran atindi na yô, iveren ia “kohol” ve. Yange ve doo Yehova ishima er ka “ikurior Na iyol Na jim” yô, shi soo u tesen tahav nav sha ci ve kpaa. Kpa lu u aluer ve kera ver ato sha imo na ga yô, nahan ifan di kpa ia kôr ve keng a bunde ga cii.—Duteronomi 8:10-14; 26:18; 28:2, 15.

2. Inja i ishemberti i ken zwa Heberu i tesen ieren i í nger ér “ver ato” kua “kohol” ken Duteronomi 28:2 la ér nyi?

² Ishemberti i̱ i nger ken Duteronomi 28:2 ér “ver ato” la ken zwa Heberu yô, ngi tesen ikyav i ieren i i lu zan hemen her yô. Ka u ior mba Yehova vea ver ato a na sha ashighe ashighe ga, kpa ka u vea veren ato a na sha hanma shighe cii a hingir ikye ve. Ka u saa vea er nahan keng man iveren i Aôndo ia kohol ve ye. Ishemberti i ken zwa Heberu i tesen ieren i̱ í gem i̱ ér “kohol” ne, í pase i̱ ér ka ishember i i̱ bende a ikyôr i keren man ashighe kpishi inja í i̱ yô ka i lu ‘za kohol’ shin u “aren her” yô.

3. Se hii nan ve se lu er Yosua nahana, man kwagh ne ngu hange hange sha nyi?

³ Yosua, orhemen u Iserael yange tsua u veren ato hen Yehova man yange zua a iveren kpaa. Yosua kaa ér: “Tsuwa nen u i lu ne ka civir la nyian . . . Kpa mo a ya wam cii yô, ka TER sé civir Un ye.” Ior mba ongo nahan yô, ve kaa er: “Mayange se fatyô u undun TER, sé gema sé civir mbaaôndo mbagenev ga.” (Yosua 24:15, 16) Ieren i dedoo i Yosua la na yô, yange lu môm ken ior kpuaa mba sha kov na mba ve zua a ian i civirigh i nyôron ken Tar u Ityendezwa la ye. Se zulum u nyôron ken Tar u Ityendezwa ú hemban kehen cii ainge—ka paradiso u shin tar u̱ lun a averen yôughyôugh je hemban a sha ayange a Yosua je la, ngu keghen hanma or u i doo Aôndo a nan cii. Imba iveren la ia kohol we kpa? Aluer ú za hemen u veren ato hen Yehova yô, ú zua a í. Sha u nan iwasen i taver we ishima u eren kwagh ne yô, se time sha akaa a mbayiase a Iserael u sha ayange a tsuaa la shi se hen  kwagh sha akav a ior mba sha ayange la kpaa.—Mbaromanu 15:4.

Ka Iveren shin Ka Ifana?

4. Aôndo yange ungwa msen u Solomon la nahan, na un nyi kwagha, man doo u se nenge averen shon nena?

⁴ Yehova yange war nan Mbaiserael averen a kpilighyol sha ayange a Tor Solomon la cii. Yange ve tema ken mkpeyol shi akaa a doon kpaa lu kpishi. (1 Utor 4:25) Shin er yôughyôugh u Solomon yange za gwa yum nahan kpa, yange sôn Aôndo ér a̱ na un inyaregh ga. Kpa sha shighe u lu iyev lu a̱ kav kwagh tsembelee ga la, yange er msen ér i̱ na un ishima i fan kwagh—msen la Yehova ungwa un sha u nan un kwaghfan man mkav. Kwagh ne yange wase Solomon u ôron ior ijir sha inja shi wase un u paven kwagh u dedoo a kwagh u bo kpaa. Shin er Aôndo na Solomon yôughyôugh man icivir nahan kpa, zum u a lu gumor la, mluainja u akaa a ken jijingi la gba un ishima tsung je. (1 Utor 3:9-13) Aluer sea lu a akaa kpishi shin sea lu a mi ga je kpa, se fatyô u lun a iwuese aluer se mba a iveren i Yehova shi se mba mbainyarev ken jijingi yô!

5. Kanyi yange i̱ er shighe u ior i Iserael man Yuda venda u veren ato hen Yehova laa?

⁵ Yange iveren i Yehova la gba Mbaiserael kwagh je u vea tese iwuese ga. Er ve lu zeren veren ato a na ga yô, nahan ifan i yange i vande ôron kwagh u i̱ la i̱ kôr ve. Ken masejime yô, mbaihomov vev va hemba ve ityav shi kôr ior mba Iserael yem a ve ken uikyangen kua ior mba Yuda kpaa. (Duteronomi 28:36; 2 Utor 17:22, 23; 2 Kroniku 36:17-20) Ior mba Aôndo wa zuan a kwaghfan sha imba ican la sha u fan e̱r i lu ior mba ve veren ato a Yehova la tseegh a ne ve averen nahan kpa? Asande a Mbayuda a yange hide hen tar ve ken inyom i 537 C.S.W la zua a ian i tesen shin aluer vea zua “a ishima i fan kwagh” shi vea nenge a ityôkyaa i i doo u hiden veren ato hen Aôndo yô.—Pasalmi 90:12.

6. (a) Ka nyi yange i na ve Yehova tindi Hagai man Sekaria ér ve̱ za tsenga pasen ior nav kwagha? (b) Ka kwaghwan u nyi loho u Aôndo u sha ikyev i Hagai la ú lu tesene?

⁶ Mbayuda mba ve hide ken shir mbara ta atse a nanden naagh shi hii tom sha tempel u ken Yerusalem la. Kpa yange ahendan nga moughon a ve taveraa yô, ishimatseen ve la hii u ndôhôr zan zan maa ve de tom u maan kwagh la. (Esera 3:1-3, 10; 4:1-4, 23, 24) Shi ve hii u veren mkpeyol ve ken hemen. Tsô, Aôndo tindi profeti Hagai man Sekaria ér ve̱ za kende ishimatseen i ior nav lu a mi sha mcivir u mimi la. Yehova lam a ve sha ikyev i Hagai ér: “Shin shighe kuma u ne ayol a en ne tsa ken ayou a en a i cir a ikpande sha yô, er iyou [i civir ker] ne i gema i lu alôgh nahana? . . . Ver ishima, nenge nen sha akaa a [a] lu tseren ne yô. Ne lôô kpishi, kpa ne sunda kpeghee; ka ne ya kwagh kpa i kuma ne ga. . . . Or u nan eren tom sha tôndo kpaa, nan hee injar i nan ngohol la ken ikpa i peven.” (Hagai 1:4-6) U̱ undun akaa a ken jijingi geman keren uyôughyôugh mbaakaav la ve a averen a Yehova ga.—Luka 12:15-21.

7. Ka sha ci u nyi yange Yehova kaa a Mbayuda ér: “Ver ishima, nenge nen sha akaa a [a] lu tseren ne” laa?

⁷ Er Mbayuda uve ityough ken akaa a a hange ve la je yô, ve kera umbur e̱r í lu u saa vea wa ishima vea lu wan atindi a Aôndo ikyo, shin ahendan aa lu je kpaa, vea zua a averen a Aôndo a ne inja er ura man ashighe a injaa la nahan ga. (Hagai 1:9-11) Nahan, kwaghwan ne lu shami vough, ér “Ver ishima, nenge nen sha akaa a [a] lu tseren ne” yô! (Hagai 1:7) Inja na yô, Yehova yange lu kaan a ve ér: ‘Gbidye nen kwar! Nenge nen er mlu u tom wen ú ú lu gbilin la u zer ityô sha m-undu u ne undu iyou yam i civir ker la yô.’ Icighan mkaan i uprofeti mba Yehova lu nan la mase va kôron ior mba ve lu ungwan la ken asema, sha ci u ior hide hii tom sha tempel la, nahan i maa un i kure ken inyom i 515 C.S.W. la.

8. Ka kwaghwan u nyi yange Yehova wa Mbayuda mba sha ayange a Malaki laa, man hii nena?

⁸ Mba nyer sha ayange a profeti Malaki yô, Mbayuda shi hii u gban uwer sha akaa a ken jijingi, shi ve lu nan iniav mbi doon Aôndo ishima ga la kpaa. (Malaki 1:6-8) Tsô, Yehova wa ve kwagh ér ve̱ va a môm-ken-upue mba jimin mba akaa a ve sunda cii ken iyou na shi ve̱ kar  un ve̱ nenge sha kwagh ne aluer una bugh ve aan a sha man una haa ve averen je a̱ neer a̱ haa inya ga yô. (Malaki 3:10) Ka kwaghlanen kpishi er yange Mbayuda lu yan ican gbilin gbilin sha akaa a Aôndo yange ma na ve je ma neer ve a neer, luun er yange vea ver ato sha imo na di tsô yô!— 2 Kroniku 31:10.

9. Iorov utar mba ken Bibilo mba se lu timen sha uuma vev la ka unô?

⁹ U seer sha tsegh ku mbayiase ku tar u Iserael la yô, Bibilo nger kwagh sha uuma mba iorov kpishi mba ve zua a averen shin afan yô, kpa kwagh ne cii yange har sha m-ver u ve veren ato a Yehova shin veren ga la. De se nenge kwagh u se fatyô u henen ken iorov mba utar mban ne yô—ka Boashi man Nabal man Hana je la. Sha nahan yô, alaghga ú soo u ôron takerada u Rutu kua shi takerada u 1 Samuel 1:1–2:21 man 1 Samuel 25:2-42 la.

Boashi Yange Ver Ato a Aôndo

10. Kanyi Boashi lu a mi kwagh môm vea Nabal?

¹⁰ Shin er Boashi man Nabal lu uma hen kov môm ga nahan kpa, akaa agen nga a ve cii ve er kwagh môm yô. Ikyav i tesen yô, ior mban cii ve lu ken tar u Yuda. Ve cii ve lu mbayaav mba lun yôughyôugh, shi ve cii ve lu a ian i tesen erdoo ve hen or u ibanave i̱ ker nan yô. Kpa ka di akaa a ve lu a mi kwagh môm cii je la.

11. Boashi yange tese ér un veren ato a Yehova nena?

¹¹ Boashi lu sha ayange a mbaajiriv lu hemen Iserael la. Yange eren a mbagenev sha icivir, shi yange lu a icivir sha ishigh ki mbasundav nav kpishi. (Rutu 2:4) U wan ikyo sha Tindi yô, Boashi yange a ver ishima sha er a undu asagher ken sule na mbaatsanev vea yar twar ker yô. (Levitiku 19:9, 10) Boashi yange er nan zum u a ungwa kwagh u Rutu man Naomi shi a nenge a ishimataver i Rutu sha u nengen sha ugbayol mba ngô u nom na laa? Mhôônom kôr un a Rutu kpishi nahan a na zwa ér ior nav ve̱ de un a̱ yar twar ken sule na. Boashi yange tese wang ér un ngu a mlu u ken jijingi shi un ngu or u veren ato a Yehova sha akaaôron a na man aeren a na a sha dooshima la kpaa. Nahan Aôndo kpa lumun a na shi na un iveren kpaa.—Levitiku 19:18; Rutu 2:5-16.

12, 13. (a) Boashi yange tese ikyo i wan tsung sha tindi u Yehova u ipaan la nena? (b) Ka averen a hen Aôndo a nyi yange kohol Boashi?

¹² Ikyav i yange i hemba tesen wang ér Boashi yange veren ato a Yehova yô, lu gbenda  u yange tange iyol ga kpa gema dondo tindi u Aôndo sha kwagh u ipaan la. Boashi yange er hanma kwagh sha tahav nav cii sha er dyako u anmgbian na—Elimeleki, nom u Naomi u kpe kera la—a̱ de karen hen tsombor u Elimeleki kera ga yô. Ken ‘ivese i veren anmgbian tse’ la yô, kwasecôghol yange nan er anngô u nom u nan jighilii sha er a mar wan nomso a ver sha tse, nana za hemen a dyako la yô. (Duteronomi 25:5-10; Levitiku 25:47-49) Rutu yange na iyol na ér i̱ vôso un sha ityough ki Naomi, u a beeyol kar mar la. Er anngô u Elimeleki u hemban lun u ken iyou la venda u wasen Naomi yô, Boashi vôso Rutu iyol na hingir kwase na. Yange i nenge wan ve Obedi inja er ka wan u Naomi iyol na yô, shi lu un jim i nenge ér a tile sha ityough ki Elimeleki ye.—Rutu 2:19, 20; 4:1, 6, 9, 13-16.

¹³ Er Boashi kura tindi u Aôndo a iyoltangen shio yô, nahan averen a vesen kohol un. Yange i ver un vea Rutu iveren, ve hingir mbamaren mba Yesu Kristu mba ter tamen sha ikyev i wan ve Obedi. (Rutu 2:12; 4:13, 21, 22; Mateu 1:1, 5, 6) Ieren i Boashi i tangen iyol ga la i̱ na yô, se fa e̱r averen a kohol mba ve eren kwagh a mbagenev sha dooshima kua sha atindi a Aôndo yô.

Nabal Yange Ver Ato Ga

14. Nabal lu nyi oro?

¹⁴ Nabal yange ver ato a Yehova ga, yange lu er Boashi ti ga. Yange per tindi u Aôndo u a kaa ér: “Or u nan we ndor a we nana̱ doo u ishima er we iyol you nahan” la. (Levitiku 19:18) Nabal yange ban a mlu u ken jijingi la; lu “nomor, wa tswam kpishi, aeren a na doo ga.” Ior mba shiren un tom je kpa yange ve nengen un ér ka “gbilinor.” Iti na kôr un, gadia Nabal inja na ér “ibumegh,” shin “lanegh.” (1 Samuel 25:3, 17, 25) Nahan Nabal yange er nena zum u ian due i una tese erdoo hen Davidi, or u Yehova, u i shighe un mkurem, u̱ lu keren iwasen laa?—1 Samuel 16:13.

15. Nabal yange er a Davidi nena, man Abigail yange kaha kposo a nom na sha kwagh ne nena?

¹⁵ Shighe u Davidi man ior nav va haa afo ikyua a ikyumuile i Nabal yô, a kura ve sha ikyev i akumautya a yan ishar la a u pinen injar shio. Môm ken mbakuran ilev mbi Nabal kaa ér: “Ve hingir se gilgar tugh man atetan kpaa.” Nahan Davidi tindin mbatyomov nav ér ve̱ za sôn kwaghyan yô, Nabal “nyoon ishima a ôr kwagh a ve caver caver” shi a zenda ve sha ishigh nagh kera ve yem ave ave. (1 Samuel 25:2-16) Abigail, kwase u Nabal maa tôô kwaghyan fese za kohol Davidi. Ishima yange i vihi Davidi shimi je lu kohol iyol i va timin Nabal a ior nav cii. Nahan kwagh u Abigail er la war uuma kpishi shi bunde ibo i awambe i Davidi ma zua a mi la kpaa. Kpa hua u Nabal kua tswam na la yange ngee za gande. Tsô ayange nga kar er pue nahan yô, “TER tsaha Nabal maa a kpe.”—1 Samuel 25:18-38.

16. Se fatyô u dondon Boashi geman palegh igbenda i Nabal la nena?

¹⁶ Nenge imba mkposo i yange i lu hen atô u Boashi man Nabal la sha wono! De se venda nen tswam u Nabal kua iyoltangen na la, kpa se gema se dondo nen erdoo man iyoltangen ga i Boashi la. (Mbaheberu 13:16) Se fatyô u eren kwagh ne sha u yaren tom a kwaghwan u apostoli Paulu la, ér: “Er se lu a ian yô, se eren nen akaa a doon a ior cii, kpa jim je yô, ka mbananjighjigh.” (Mbagalatia 6:10) Ainge kpa, “iyôngo igen” i Yesu, i i lu Mbakristu mba lun a ishimaverenkeghen i lun shin tar ne, mba a ian i civirigh i eren erdoo a ior mba Yehova mba i shigh ve mkurem la, ka asande a mba 144,000 mba i lu u a na ve uma u kpen ga sha je la. (Yohane 10:16; 1 Mbakorinte 15:50-53; Mpase 14:1, 4) Yesu nengen ityom i erdoo i ngila inja er ka un jighilii je i eren a na nahan, shi u eren akaa ne ve a averen a vesen a Yehova la.—Mateu 25:34-40; 1 Yohane 3:18.

Akaren a Hana man Averen a Na

17. Ka akaren a nyi yange tser Hana, man yange tesen ieren i nyi?

¹⁷ Hana, kwase u civir Aôndo la kpa yange iveren i Yehova kohol un. Yange lu ken tar u iwoogh u Eferaim vea nom na Elkana, Orlevi. Er yange i eren sha ayange la shi Tindi kpa na ian yô, lu a kwase ugen—i yilan ér Penina. Hana lu ikyôm, kwagh ne lu ilyahan hen kwase Iserael kpishi, kpa Penina yô lu a ônov imôngo. (1 Samuel 1:1-3; 1 Kroniku 6:16, 33, 34) U yange  Penina ma lu surun Hana ishima la yô, mayange eren kwagh a Hana sha gbenda u mimi ga sha u bamen un je za duen ken mlia man kwaghyan u tsweren kpaa. U hemban gban kera yô, yange eren nahan “anyom anyom,” sha hanma shighe u tsombor la ua za ken iyou i Yehova ken Shilo cii. (1 Samuel 1:4-8) Nenge er Penina yange lu a shin ishima ga sha wono, man kwagh la gema lu ikyaren i karen jighjigh u nan u Hana kpen kpen! Kpa, mayange Hana na Yehova ibo ga cii; shi teman ken ya shighe u nom na una zaan ken Shilo la kpaa ga. Nahan ken masejime yô, iveren i vesen va kohol un.

18. Hana yange ver nyi ikyava?

¹⁸ Hana ver ior mba Yehova mba ainge ikyav i dedoo, hemban cii je yô, mba alaghga iliam i mbagen i̱ ne ve ishimavihin tsung la. Aluer kwagh a er nahan yô, ka u dughun iyol you veren kposo la á wase ga. (Anzaakaa 18:1) Yange Hana na akaren la ian ér a̱ tule isharen na i lun hen ape i lu tesen Mkaanem ma Aôndo kua hen ape ior nav ve kohol sha u civir un la ga. Sha nahan yô á taver ken jijingi her gban gban. Msen na u dedoo u i nger ken 1 Samuel 2:1-10 la pase mze u mlu na u ken jijingi yange za shimi za kighir la. *

19. Se fatyô u tesen iwuese i se lu a mi sha akaa a ken jijingi la nena?

¹⁹ Se mbacivir Yehova ainge yô, se mba kera civir un ken tabernakel ga. Nahan kpa, se fatyô u tesen ser se mba a iwuese sha akaa a ken jijingi di er Hana kpa yange tese nahan. Sha ikyav i tesen yô, se fatyô u tesen iwuese tsung sha akaa a ken jijingi a vesen sha u hanma shighe yô lun ken mbamkombo mba Mbakristu man mbamkohol mba kiriki man mbamkohol mba vesen kpaa. De se yar tom a ian ne sha u taver ayol ase asema ken mcivir u icivir Yehova, un u a ne se “civir Un a mciem iyol ga . . . sha wang man sha perapera” la.—Luka 1:74, 75; Mbaheberu 10:24, 25.

20, 21. Hana yange zua a injar sha mciviraôndo na la nena?

²⁰ Yehova yange hungur a mciviraôndo u Hana la ga nahan a na un injar i ngee kpishi. Tsombor la ngu ze zende ugen u yange ve zaan sha hanma inyom ken Shilo la yô, Hana sôn Aôndo a mliam ashe sha gbashima shi tsegha zwa, kaa ér: “TER u akum a Sha, aluer Wea rumun, Wea nengen ican i kpan Wou u kwase, Wea umbur mo, kpan Wou u kwase á hungur We ga, Wea na kpan Wou u kwase wan u nomso yô, mo kpaa me na TER un sha ayange a á lu uma cii.” (1 Samuel 1:9-11) Aôndo ungwa zamber u Hana la shi na un iveren sha wan nomso, a ii un iti ér Samuel. Zum u a de atumba yô, a tôô un a va a mi ken Shilo ér a̱ va eren tom ken tabernakel.—1 Samuel 1:20, 24-28.

²¹ Hana tese ér Aôndo doo un ishima shi kure ityendezwa na a Aôndo sha kwagh u Samuel kpaa. Shi hen ase sha averen a vesen a un vea Elkana yange ve zua a mi sha ci u wan ve lu eren tom ken tabernakel u Yehova la yôô! Mbamaren mbagenev kpishi mba ve lu Mbakristu kpaa mba zuan a averen a ngara nahan vough sha ci u mbayev vev mba nomso man mbakasev mba eren tom pania hanma shighe la man mbagen mbá ken tsombor u Betel, shin ken igbenda igen i i ne Yehova icivir yô.

Za Hemen u Veren Ato hen Yehova!

22, 23. (a) Aluer se mba veren ato sha imo i Yehova yô, kanyi kwagh se fatyô u zuan a mini? (b) Kanyi kwagh se lu nengen sha mi ken ngeren u a ve laa?

²² Kanyi kwagh se lu a vangertiôr ser ia lu keghen se aluer se za hemen u veren ato hen Yehova yôô? Aluer se tese ser Aôndo doo se ishima a ishima yase i môm shi se mba ivin ityendezwa i mtsegh u se tsegha ayol a ase sha ci na la yô,  nahan se hingir yôughyôugh ken jijingi. Shin er u dondon imba gbenda la i gbe u saa se wa ishima a atsan tsung nahan kpa, se fa ser iveren i Yehova ia kohol se keng a bunde ga—ashighe kpishi ia kehe a gande er se fetyô u henen la.—Pasalmi 37:4; Mbaheberu 6:10.

²³ Ior mba Aôndo vea zua a averen kpishi ken hemen. Er “zegeikpelaior” i veren ato a Yehova a ahon a gban shio yô, a yima ve a due a ve ken “zegecan” la man vea ember uma ken tar u he u Aôndo. (Mpase 7:9-14; 2 Peteru 3:13) Yehova una na ior cii sha asaren a ve a perapera la a kuma ve. (Pasalmi 145:16) Nahan, er kwaghngeren u a dondo la una tese nahan, hegen je kpa ior mba ve lu wan ikyo sha imo i Yehova cii mba a iveren sha ‘nagh ku dedoo man hanma iwua i vough i i dugh Sha la.’—Yakobu 1:17.

[Footnote]

Baver We Kpa?

• Kwagh u mbayiase u Iserael la tese se nyi sha kwagh u averen a Aôndo?

• Boashi kaha kposo a Nabal sha nyi?

• Se fatyô u dondon ieren i Hana la nena?

• Ka sha ci u nyi i doo u se zer veren ato sha mkaanem ma Yehova?

[Study Questions]

[Picture on page 8]

Tor Solomon yange sôn ishima i ungwan kwagh, man Yehova ver un iveren sha u nan un kwaghfan

[Picture on page 10]

Boashi yange eren kwagh a mbagenev sha icivir man sha erdoo kpaa

[Picture on page 13]

Hana yange suur sha Yehova gba uwer ga nahan zua a iveren i vesen