Yehova Kôr Ieren I Mimi Ga Ihyom
Yehova Kôr Ieren I Mimi Ga Ihyom
‘De kera eren nen a ayol a en sha gbenda u mimi ga la ga.’—Malaki 2:10.
1. Kanyi Aôndo a soo her avese aluer ka u se zua a uma u tsôron yôô?
U SOO uma u tsôrono? Aluer u na jighjigh a ishimaverenkeghen ne e̱r i̱ er ityendezwa ken Bibilo nahan yô, alaghga u lumun wer, ‘een.’ Kpa gba u ú er sha atindi a Aôndo aluer u tôm wer a na ú uma gbem ken tar u he la yô. (Orpasenkwagh 12:13; Yohane 17:3) Ka kwagh u shami ga u henen ér uumace mba ve yen ne vea er kwagh nahana? Ei, sha ci u Yehova ôr mkaanem ma tavershima ne, ér: “Ka dooshima a sarem ye, ka nagh ga; man mfe u fan Aôndo kpaa hemban doon a iniav mbi nanden.” (Hosea 6:6) Nahan, uumace mba ve yen ve eren akaa a kpeegh ne je kpaa vea fatyô u eren sha atindi a Aôndo.
2. Mbaiserael er a Yehova dang nena?
2 Nahan kpa, ka hanma or cii nan soo u eren ishima i Yehova ga. Hosea pase ér Mbaiserael kpishi kpaa yange ve soo u eren ishima na ga. Ikyuior la cii, yange i̱ lumun u lun ken ikyuryan, ka iceghzwa je la, sha u vea kura atindi a Aôndo yô. (Ekesodu 24:1-8) Nahan kpa, ica lu a gba ga je maa ve “vihi ikuryan” ve la sha u peren atindi na. Sha nahan yô, Yehova yange kaa ér Mbaiserael mbara ‘er a na dang.’ (Hosea 6:7) Nahan, hii sha shighe la je, kape ior kpishi ve lu eren je la. Kpa Yehova kôr ieren i mimi ga la ihyom, aluer i er i̱ a na shin aa mba a doo ve ishima man ve lu eren un tom la kpaa.
3. Kanyi kwagh a lu timen sha mi ken kwaghngeren nee?
3 Ka Hosea tseegh lu profeti u yange pase kwagh u mnenge u Aôndo sha ieren i mimi ga la ga, ka mnenge u i gbe u se cii se lu a mi, aluer se mba a ishimaverenkeghen i ember uma yô. Ken kwaghngeren u a kar la, se hii u timen sha loho u profeti Malaki ken ityough ki hiihii ki takerada na la. Hegen ne yô, de se time nen sha ityough ki sha uhar ki takerada la tsô se nenge nen e̱r i seer timen sha mnenge u Aôndo a nengen ieren i mimi ga la yô. Shin er Malaki yange lu ôron kwagh sha akaa a yange dumbur ken atô u ior mba Aôndo sha shighe u ve hide uikyangen ken Babilon hemba upuembaanyomov imôngo nahan kpaa, ityough ki takerada ki sha uhar kin kia inja kpishi sha ci wase nyian.
Upristi Mba Iboogh La
4. Kanyi icintan yange Yehova ta upristi?
4 Yehova puu upristi mba Mbayuda mbara ken mhii u ityough ki sha 2 kira sha ci u ve undu igbenda na i perapera yô. Yange gba kpee u akaatseren a tser ve aluer ve ver ishima sha akaawan a na ga shi ve kôôm aeren a ve kpaa ga yô. Ver ishima sha kwagh u avur ahar a hiihii la a akaa la, ér: “Ne upristi, kwaghwan ne ka sha ci wen je. Aluer né ver ato ga, man né ver ishima sha mi sha u né na iti Yam icivir ga yô, kape TER u akum a Sha A kaa ne, nahan Me haa ne ifan, Me wa iveren yen kpaa ifan.” Luun er upristi mbara yange vea tese ior atindi a Aôndo shi vea kura a yô, ma i̱ ne ve iveren. Kpa sha ci u mvende u ve venda u eren ishima i Aôndo yô, á gema lu ifan man kwaghtseren una tser ve ye. Averen aa upristi yange ve nan la je kpaa a hingir ifan.
5, 6. (a) Er nan ve yange upristi mban lu a ibo yum nahana? (b) Yehova yange tese er upristi mban gba ma kwagh ga nena?
5 Er nan ve yange upristi mban lu a ibo yum nahana? Ivur i sha 7 la pase ityôkyaa wang ér: “Hemba doon u zwa u pristi ma u kor mfe man ior ma ve ker ityesen ken zwa na, gadia ka ortyom u TER u akum a Sha je.” Ken anyom aa kar ken ijime a hembe er dubu môm nahan la, atindi a Aôndo na Mbaiserael sha ikyev i Mose la kaa ér upristi mba a tom u ‘tesen Mbaiserael akaawan a TER.’ (Levitiku 10:11) Ka kwagh u vihin tsung zum u orngeren u 2 Kroniku 15:3 la va kaa ken hemen ér: “Ayange vese je, Iserael lu a Aôndo u mimi ga, pristi u tesen kwagh lu ga, man atindi kpaa lu ga” yô.
6 Mlu u tom u pristi ne yange lu kwagh môm a u sha ayange a Malaki, ken derianyom u sha utaan C.S.W. la. Yange ve tesen ior Atindi a Aôndo ga. Sha nahan yô, upristi mban kuma u a na ve mtsaha. Nenge ase mkaanem ma taver gbang ma yange Yehova ôr sha kwagh ve la. Malaki 2:3 yôô nahan ér: “Me mishi ne icômbov sha ishi, ka icômbov mbi iniav mbi uiniongo enev je la.” Nenge imba ahenge a van la sha wono! Yange i gba u a due a icômbov mbi uzendenya mba i ne naagh a mi yô a za nande ken akôngoafogh. (Levitiku 16:27) Kpa zum u Yehova kaa ér á gema icômbov a mishi ve sha ishi la yô, kwagh ne tese wang ér yange laha iniaav vev mbira shi venda mba nan mbi la kpaa.
7. Yehova yange vihi ishima aa mbatesen Atindi mbara sha ityôkyaa i nyi?
7 Yehova yange na Mbalevi tom u nengen sha tabernakel uderimbaanyomov kar imôngo cii man ayange a Malaki ye, shi ken masejime yô, ve nengen sha tempel kua icighan tom i eren ker kpaa. Yange ve lu mbatesen ken ikyurior i Iserael. Luun er yange vea eren tom ú yange i na ve la yô, ve kua ikyurior la cii ma ve zough a uma man bem. (Numeri 3:5-8) Nahan kpa, Mbalevi kera lu a mcie u cian Aôndo er ve lu a mi tsuaa la ga. Sha nahan yô, Yehova kaa a ve ér: “Ne kaha ne undu gbenda; ne na ior kpishi gbev mbu nôngon sha ityesen; ne pav ikuryan i Levi . . . Sha ci u ne we igbenda Yam iko ga” yô. (Malaki 2:8, 9) Mbalevi yange ve fatyô u tesen ior kwagh u mimi man ikyav i dedoo ga, yange ve gema ve tsume a Mbaiserael kpishi, nahan Yehova vihi ishima a ve lu shami.
U Kuran Atindi a Aôndo
8. U veren ishima ér uumace ve kuran atindi a Aôndo la ka kwagh u taver ganden yumuu? Na mpase.
8 Mayange se hen nen ser upristi mban yange ve kuma u zungwen ve mhôônom ga, shi se hen nen ser ma i de ve a kwaghbo sha ci u ve lu uumace mba ve yen yum, nahan a fatyô u veren ishima ér vea kura atindi a Aôndo ga. Kwagh u a lu jighilii yô, orumace nana fatyô u kuran atindi a Aôndo, sha ci u Yehova veren ishima a ve ér ve er kwagh u a gande ve tahav ga. Alaghga asande agen ken upristi yange ve kura atindi a Aôndo, man u kera shin henen a hen ga yô, or u yange nan va mase kuran á je yô—lu Yesu, un u a lu “Zegepristi” u tamen la. (Mbaheberu 3:1) A fatyô u ôron kwagh na sha mimi nahan ér: “Ityesen i mimi lu ken zwa na, i tser a ifer sha zwa na ga; a zende a Mo ken bem man perapera, a gema ior kpishi ve undu ifer.”—Malaki 2:6.
9. Ka unô ve lu samber a mimi ken ayange ase ne sha jighjighi?
9 Hemba anyom deri hegen, anmgbianev mba Kristu mba i shigh ve mkurem, mbà ve lu a ishimaverenkeghen i yemen sha la, ve kpaa mba̱ eren tom u ‘icighannongo u upristi sha u vea nan naagh ku ken jijingi, ku doon Aôndo’ yô. (1 Peteru 2:5) Mbahemen gbenda sha u samber a mimi u ken Bibilo hen mbagenev. Er yange u hen mimi u ken Bibilo u ve lu tesen la nahan, sha mfe wou yô, ú kav er ityesen i mimi i lu ken zwa u Mbakristu mba i shigh ve mkurem la gaa? Ve wase u geman ior kpishi sha u ve undu iferkwagh i kwaghaôndo, ka nahan ve hegen ne ior ve lu umiliôn imôngo sha tar cii mba ve hen mimi u ken Bibilo man ve lu a ishimaverenkeghen i uma u tsôron ye. Mban di kpaa, mba a ian i civirigh i tesen tindi u mimi hen ior mbagenev umiliôn imôngo kpaa.—Yohane 10:16; Mpase 7:9.
Ityôkyaa í Eren Teghelee
10. Hii nan ve ityôkyaa i lu i se er teghelee?
10 Nahan cii kpa, se mba a ityôkyaa i eren teghelee. Se er beer tsô, se zua a kwagh môm ken akaa a i tese ken Malaki 2:1-9 la ga. Se mba tsevaa sha er a zua a iferkwagh sha zwa wase ga kpa? Ikyav i tesen yô, ior mba hen tsombor wase vea fatyô u lumun a kwagh u se er ve la kpa? Anmgbianev asev mbanomso man mbakasev mba ken tiônnongo kpa vea fatyô u eren nahana? A lu ican ga u or henen ieren i vingir mkaanem ma nanem doo doo sha er, aluer i nenge ma sha laa laa yô, maa lu inja er ka ma vough yô, kpa maa gema a lu mà tsumen a mbagenev. Shin alaghga or a seer ishe i kasua u nan gayô nana yer akaa agen ker. Yehova una nenge kwagh la ga zee? Man aluer se mba eren ambaakaa la yô, una lumun a iniav mbi iwuese mbi se ne sha ityumbujôôgh yase la kpa?
11. Ka unô i gbe u vea hemba eren teghelee?
11 Hide sha kwagh u mba ve lu sha ian i tesen Mkaanem ma Aôndo ken tiônnongo nyian ne yô, Malaki 2:7 a̱ lu ve icintan i vesen. Ijiir la kaa ér zwa ve “ma u kor mfe man ior ma ve ker ityesen” ken zwa ve. Mbatesen mban mba a ityom i vesen, gadia Yakobu 3:1 tese ér ‘ijir i á ôr ve ia hemba taver cii.’ Shin er i doo u vea tese sha utaha man a msaanyol nahan kpaa, gba u ityesen ve ia har sha Mkaanem ma Aôndo ma i nger la man shi akaawan aa a ve sha ikyev i nongo u Yehova la. Sha inja gbenda ne yô vea “kuma u tesen mbagenev kpaa.” Nahan yô, i wa ve kwagh ér: “Nôngo sha gbashima u veren iyol you sha ishigh ki Aôndo er or u i kar nan nan kom yô, ortom u i gba u nana ya kunya ga yô, or u nan pasen kwaghôron u mimi la jighilii.”—2 Timoteu 2:2, 15.
12. Gba u mba ve lu mbatesen la vea kôr iyol tsaha sha nyi kwagh?
12 Aluer se wa ikyo ga yô, ishima ia lu se u nyôron a kwagh u se soo la shin mbamnenge asev ken kwagh u se lu tesen la. Kwagh ne una lu kwaghbo hemban je yô aluer or gba fan tsô ér kwagh u nan er nan kur yô ngu sha mi, shin zum u kwagh la a kaha kposo a kwagh u nongo u Yehova u lu tesen la je kpaa. Kpa Malaki ityough 2 tese ér doo u se lu a ishimaveren ser mbatesen mba ken tiônnongo vea dondo mfe u a dugh hen Aôndo la, a lu mbamhen vev mba vea fatyô u nan iyôngo gbev mbu nôngon la ga. Yesu kaa ér: “Hanmô u nana na u môm ken mbakiriki mban mba ve nem jighjigh ne, gbev mbu nôngon yô, kwagh u a lu nan guda yô, ka u ma i zer nan zegenase sha mon, ma i gbihi shin iv i zegemnger.”—Mateu 18:6.
U Vôson Or u Nan Jighjigh Ga La
13, 14. Ka ieren i mimi ga i nyi Malaki a ôr kwagh sha mini?
13 Hii ivur i sha 10 la je yem hemen, Malaki ityough 2 hemba tan iwanger jighilii sha kwagh u ieren i mimi ga la. Malaki ver ishima sha igbendaakaa ihiar i i lu kwagh môm, i á yar tom a ishemberti i i yer ér “mimi ga” la puusu puusu yô. Hiihii yô, ver ishima wer Malaki hii kwaghwan na sha mbampin mban ér: “Kera ka ter môm se cii se lu a mi gaa? Ka Aôndo môm tsô A gbe se gaa? Yô, ka nyi se kera lu a mimi hen ayol a ase ga, man se hôngor a ikuryan i uter aseva?” Ivur i sha 11 la seer ér, ieren i mimi ga i Iserael la yange i na ve hôngor a “icighanjiir u TER” la. Kanyi je yange ve lu eren i̱ vihin yumu? Ivur la i ter ieren i vihin môm ér: Ve “er wankwase u aôndo ugen.”
14 U ôron kwagh sha gbenda ugen yô, Mbaiserael mbagen, mba ve lu ken ikyuior i i tsegha i sha ci u Yehova yô, er kasev mba ve icivir un ga yô. Kwaghngeren la wase se u nengen ityôkyaa i kwagh la yange vihi kpishi yô. Ivur 10 kaa ér yange ve lu a ter môm. Yange lu Yakob (u i hide i na un iti ér Iserael la) shin Aberaham shin Adam kpaa ga. Malaki 1:6 tese ér ka Yehova yange lu ‘ter môm’ shon la ye. Yange ikyuior i Iserael la lu ken mzough môm a na, ve lu ken ikuryan i i ya a uter vev la. Môm ken atindi a ikuryan la kaa ér: “De eren kasev ken a ga; de tee wan wou u kwase ne or u ken a ga, man de eren wan u a, va ne wan wou ga.”—Duteronomi 7:3.
15. (a) Mbagenev vea nôngo u kpelan ishô i̱ vôson or u nan jighjigh ga la nena? (b) Yehova pase mnenge na sha kwagh u ivaa i eren la nena?
15 Alaghga mbagenev nyian ne vea kaa ér: ‘Or u a doom ishima ne doo inja kpishi. Ka keng, ica a gba ga tsô nana lumun mcivir u mimi.’ Imba mhen la tese mimi u icintan i i ne i nger nahan ne ér: “Ishima i wa atseregh je hemba hanma kwagh cii, i vihi je gande.” (Yeremia 17:9) I pase mnenge u Aôndo sha kwagh u vôson or u nan ne jighjigh ga la ken Malaki 2:12 nahan ér: “TER A̱ tim or u nan er nahan la.” Nahan yô, i wa Mbakristu kwagh ér ve er ivese “ken Ter tseegh.” (1 Mbakorinte 7:39) Sha mserakaa u Mbakristu yô, “a̱ tim” or u nan jighjigh ér nan vôso or u nan jighjigh ga la yum ga. Kpa, aluer orjighjigh ga la nan ngu ken mlu u jighjigh u nan ga la her yô, kanyi ia er nan zum u ica a gba ga tsô Aôndo una va a mkur u tar ungun ne laa?—Pasalmi 37:37, 38.
U Or Nzughul a Ikyar i Nan i Ken Ivese La
16, 17. Ka ieren i mimi ga i nyi yange mbagen tsua u erene?
16 Malaki shi ôr kwagh u ieren i mimi ga i sha uhar ér: Ka u or nzughul a ikyar i nan i ken ivese la, hemban je yô u paven ivaa a nan sha ityôkyaa ga la. I̱ nger ken ityough 2, ivur i sha 14 la ér: “TER ngu Orshiada her atô wou a kwase wou u u er un iyev, u u er a na sha mimi ga la, shin er a lu ijende you man kwase wou u sha ikuryan je nahan kpaa.” Sha ci u ieren i mimi ga i noov mba ve lu Mbayuda er a kasev vev la yô, ve na atse a Yehova ‘iv a mliam.’ (Malaki. 2:13) Ior mbara yange ve pav ivaa sha tindi ga, ve gbaa undun kasev vev mba sha uye mbara dang dang tsô, sha ci u hiden eren agumaukase shin kasev mbafanaôndoga. Upristi mba hôngorough mbara kpaa yange ve na ian ér i er kwagh ne! Nahan kpa, Malaki 2:16 pase wanger wanger ér: “M kôr ivaa i paven ihom, kape TER Aôndo u Iserael, A kaa ne.” Ken masejime yô, Yesu va tese ér, ka idya i eren tseegh i lu ityôkyaa i or u ishôô nana pav ivaa ve nana lu a ian i hiden eren igen ye.—Mateu 19:9.
17 Gbidye kwar sha mkaanem ma Malaki, tsô ú nenge er ma ker ken ishima shi ma ne mhôônom ma ker yô. A ter “ijende you man kwase wou u sha ikuryan” la. Hanmô or u kwaghôron ne a bende a nan cii yô yange nan vôso kwase u civir Aôndo imôngo a nan, kwase u ken Iserael, u yange nan tsua ér ka kwase u a doo nan ishima, u nana lu ikyar i nan ken uma u nan cii yô. Shin er yange nan er ivaa la shighe u ve lu iyev her la nahan kpaa, lu kwagh u m tse u ivaa ve la shin mhii u iyolbeen je kpaa ia vihi ikuryan ve i ve er la ga, ka iceghzwa ivesegh je la.
18. Ka sha igbenda i nyi nahan kwaghwan u Malaki a we sha ieren i mimi ga la a lu a inja nyiana?
18 Nyian kpaa kwaghwan u yange i wa sha akaa ngan la ngu a inja tsembelee je. Ka kwagh u kunya u nengen er mbagen ve vende gbendatesen u Aôndo a tese sha kwagh u eren ivaa ken Ter tseegh la. Shi ka kwagh u vihin kpaa u nengen ér mbagen mba̱ keren gbenda u nan sha u ivaa ve i tile dông ga. Kwagh u ka ve gema ve er yô, ka ve na atôakaa a ikyoo ga, nahan ve dondo gbenda u Aôndo a ker u ihyom la, sha u vea pav ivaa sha gbenda u ruamabera a lumun a u ga sha er vea vôso orgen yô. Sha u eren ambaakaa ne yô, ve “za TER iyol.” Sha shighe u Malaki la, mba ve hure kwaghwan u Aôndo kera la yange ve lu henen sha icihi je ér mbamnenge mba Yehova mba shami ga. Ve gema ve kaa ér: ‘Ka han Aôndo u mimi A lu?’ Nenge mhen u bo sha wono! Mayange se gba nen ken imeen i ngira ga.—Malaki 2:17.
19. Noov man kasev vea fatyô u ngohol icighan jijingi u Aôndo nena?
19 Hide sha vegher u injaa yô, Malaki tese ér noov mbagen yange ve eren a kasev vev sha mimi. Yange ve ‘shi a icighan jijingi u Aôndo her.’ (Ivur 15) Kwagh u doon yô, nongo u Aôndo nyian ne iv a ambaaior a ‘wan kasev vev ikyo’ la. (1 Peteru 3:7) Mba nzughul a kasev vev sha u gbidi shin sha iliam i dang ga, shi mba norom sha aeren a yaven a ayol a ve a shami ga la ga, man mba lahan kasev vev sha u hian a kasev mbagenev shin sha u nengen ufoto mba ijimbagh la ga. Shi nongo u Yehova ngu a iveren sha er u lu a kasev Mbakristu kpishi mba ve lu jighjigh, ve til sha mimi hen Aôndo shi ve kor atindi na kpaa yô. Nomso man kasev mbara fa kwagh u Aôndo a ker un ihyom yô, man ka ve hen shi ve er shami vough kpaa. Za hemen u kaven ve sha u ‘hemban ungwan imo i Aôndo’ nahan ú zua a iveren i̱ icighan jijingi na.—Aerenakaa 5:29.
20. Ka shighe u nyi a kera shi ca ga sha ci u uumace ciilii?
20 Ica a gba ga tsô Yehova una ôr tar ne jimin cii ijir. Hanma or nana va ôr kwagh u jighjigh u nan man aeren a nan hen ana. “Hanmô wase nana va ôr Aôndo kwagh u nan iyol i nan.” (Mbaromanu 14:12) Nahan mpin u doon tsung ngu ér: Ka an je nana va war iyange i Yehova laa? A ôr kwagh sha tinekwagh ne ken kwaghngeren u sha utar man u masetyô ken akaangeren ne.
Ú Fatyô u Pasen Kpa?
• Ka sha ityôkyaa i nyi jighilii yange Yehova na upristi mba ken Iserael ibo?
• Er nan ve atindi a Aôndo a gande u uumace vea kura á ga?
• Er nan i doo u se wa ikyo sha ityesen yase nyiana?
• Ka aeren ahar a nyi Yehova a vende a yumu?
[Study Questions]
[Picture on page 21]
Yange i na upristi mba sha ayange a Malaki la ibo sha ci u ve we igbenda i Yehova ikyo ga yô
[Picture on page 22]
Gba u se wa ikyo sha u tesen atindi a Yehova, i de lu akaa a se soo la ga.
[Pictures on page 24]
Yehova yange na Mbaiserael mba ve lu paven a kasev vev sha atôakyaa a ikyoo ga geman eren kasev mbafanaôndoga la ibo
[Picture on page 24]
Nyian ne kpaa Mbakristu ka ve tese icivir sha ikuryan ve ivesegh la