Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Wa Iyol You Sha Ikyev I Tahav Mbu Aôndo A Ver La Sha Mimi

Wa Iyol You Sha Ikyev I Tahav Mbu Aôndo A Ver La Sha Mimi

Wa Iyol You Sha Ikyev I Tahav Mbu Aôndo A Ver La Sha Mimi

“TER ka Orjir wase, TER ka Orwan se atindi, TER ka Tor wase.”—YESAIA 33:22.

1. Ka akaa a nyi yange na ve Iserael u sha ayange a tsuaa la lu kposo a akuraior agen ciili?

 LU KEN inyom i 1513 C.S.W. la, ikyuior i Iserael hii lun ye. Sha shighe la, í lu a gartamen shin ma tar kpaa ga, shi ma or tema tor sha í ga. Ior mba í kpaa vande lun ikpan. Nahan kpa, ikyuior i he ne lu kposo sha gbenda ugen kpaa. Yehova Aôndo lu Orjir man Orwan atindi shi lu Tor u ikyuior ne u i nengen a na ga yô. (Ekesodu 19:5, 6; Yesaia 33:22) Lu kwagh u ma ikyuior igen ia fatyô u kaan ér mlu ve ngu nahan ga!

2. Ka mpin u nyi a lu sha kwagh u gbenda u yange Iserael eren kwagh sha inja sha inja laa, man er nan ve mlumun u sha mpin ne a lu hange hange hen a vese?

2 Er Yehova a lu Aôndo u eren kwagh vough shi a lu Aôndo u bem yô, se fatyô u henen je ser hanma ikyuior i a tem tor sha í cii ia lu nongo u eren kwagh sha inja sha inja. (1 Mbakorinte 14:33) Kape mlu u Iserael yange lu vough je la. Kpa Aôndo u i nengen a na ga la una fatyô u hemen ma nongo u ú lu shin tar, i nengen a ú la nena? Doo u se time sha gbenda u Yehova yange hemen ikyuior i sha ashighe a tsuaa la, se hemba veren nen ishima u nengen er akaaeren a na a Iserael a tese mluainja u se wan ayol a se sha ikyev i tahav mbu Aôndo a ver mbu la yô.

Gbenda u Yange i Hemen Iserael u sha Ashighe a Tsuaa La

3. Ka akaa a wasen a nyi yange Yehova sôr ver sha ci u hemen u ior nava?

3 Shin er Yehova lu Tor u Iserael u í nengen a na ga nahan kpa, yange tsua ior mba lun a jighjigh mba i nengen a ve yô sha u ve tile sha ityough nagh. Mbahemenev man Mbavesen mba sha uya mba uter man mbatamen yange ve lu mba wan ior kwagh shi ve lu mbaajiriv kpaa. (Ekesodu 18:25, 26; Duteronomi 1:15) Nahan kpa ka u se kure ikyaa ser ior mba yange ve lu a tom sha ikyev la ve ôr ijir sha kwaghfan man sha mkav vough aa hemen u Aôndo shio ga. Yange ve yina, shi lu kwagh u vea fatyô u fan kwagh u ken ishima i mbacivir a ve imôngo la ga. Nahan cii kpa, mbaajiriv mba cian Aôndo yange ve fatyô u nan mbananjighjigh a ve imôngo la kwaghwan u wasen ve, sha ci u a har sha Tindi u Yehova.—Duteronomi 19:15; Pasalmi 119:97-100.

4. Ka mbamhen mba ken ishima mba nyi yange gba kpee u mbaajiriv mbajighjigh mba ken Iserael vea palegh, man lu sha ci u nyi?

4 Nahan kpa, akaa lu kpishi sha u lun orjir hemba di mfe u fan Tindi la. Er mbatamen lu a myen yô, lu u vea ver ishima sha u dughun mbamhen mba shami ga ken asema a ve kera—inja er u soon ayol a ve tseegh man ieren i sangen a sange man hua—akaa aa fatyô u vihin ijirôron ve la. Mose kaa a ve ér: “Sha ijirôron kpaa, de hembe wan nen orgen iko a orgen ga, or u ikoogh ga kpaa, waan nen nan iko vough er or u ikoogh nahan, de cie nen or ashe ga, gadia ijir ka i Aôndo.” (Ka se se nger i yier ye) Een, mbaajiriv mba Iserael yange ve lu ôron ajir sha ci u Aôndo. Kwagh ne yange lu zege ian i civirigh je zua ga!—Duteronomi 1:16, 17.

5. Dugh u veren mbaajiriv kera yô, ka akaa agen a nyi nahan yange Yehova sôr ver sha u wan ior nav ikyo?

5 Yehova yange sôr akaa agen ver sha u wan ikyo sha mbamgbe mba ken jijingi mba ior nav. Cii man ve nyôr ken Tar u Ityendezwa la yô, a wa ve kwagh ér ve̱ maa tabernakel u a lu tine i mcivir u mimi la. Shi yange ver nongo u upristi sha u ve tesen Tindi shi ve naan iniaav sha uzendenya shi ve nanden kwaghhumandoon pepe man aikighe cii. Aôndo ver Aron anmgbian u Mose u vesen ér a lu pristi u tamen u hiihii u Iserael, shi ver ônov mba Aron sha u ve wasen ter ve tom yô.— Ekesodu 28:1; Numeri 3:10; 2 Kroniku 13:10, 11.

6, 7. (a) Ka mlu u nyi yange lu hen atô u Mbalevi mba ve lu upristi man mba ve lu ga laa? (b) Kanyi se fatyô u henen sha m-er u yange Mbalevi eren ityom kposo kposo laa? (Mbakolose 3:23)

6 U wan ikyo sha mbamgbe mba ken jijingi mba ior umiliôn imôngo la lu tom u kiriki ga, man upristi gema lu di kpuaa tsô. Nahan í na ve ior mbagenev ken ipaven i Levi sha u ve wasen ve tom yô. Yehova kaa a Mose ér: “Gema Mbalevi na Aron a ônov nav; i tsuwa ve ken Mbaiserael i na a na un je.”—Numeri 3:9, 39.

7 Yange í sôr Mbalevi i ver sha inja sha inja. Í ver ve vough vough sha uipaven utar—Mbagershon man Mbakohati man Mbamerari—hanma ve cii lu a tom u vea er yô. (Numeri 3:14-17, 23-37) Ityom igen lu inja er hemba ngin a inja a igen nahan, kpa í cii lu hange hange. Tom u Mbalevi mba ve lu Mbakohati la yô, lu u vea nengen sha icighan areki u ikyuryan man ikyav mbi ken tabernakel la. Nahan kpa, hanma Orlevi cii, yange nan lu aa aan a tom a civirigh kpishi je, nana lu or Kohati shin nana lu ga kpaa. (Numeri 1:51, 53) Kpa kwagh er vihi yô, mbagen tese iwuese sha aan a tom ve la ga. U ma ve wa ayol a ve sha ikyev i tahav mbu Aôndo a ver mbu la yô, kwagh gba yinan ve, nahan ve hingir mba manger man mba kwagh hangen ve shi ve lu mba gban iyuhe kpaa. Ken a ve yô, lu Orlevi u i yilan un ér Koraki la.

“Shi Tom u Pristi Kpaa Ne mba Kerene?”

8. (a) Ka an yange nan lu Koraki? (b) Ka nyi kwagh alaghga yange i na ve Koraki hingir u nengen upristi sha mnenge u orumace laa?

8 Koraki lu orhemen u ya u ter ve Levi ga, shi lu orhemen u uipaven i Mbakohati la kpaa ga. (Numeri 3:30, 32) Nahan cii kpa, lu orvesen u ken Iserael u lu a civir yô. Ityom i Koraki eren la alaghga yange i va a na ikyua a Aron man ônov nav. (Numeri 4:18, 19) Er Koraki nenge mbamyen mba ior mban dedoo yô, alaghga una hen ér: ‘Sha kpôô yô, upristi mban yina, nahan kpa gba u me wa iyol yam sha ikyev ve keng! Ka semberee ne Aron er wanbua u togula ye. Mcivir u wanbua ne na ior asev nyôr iyol ken akombo a civir. Hegen ne Aron anngô u Mose ngu eren tom u zegepristi! Nenge imba msange la sha wono! Man gema di ônov mba Aron Nadabi man Abihu di ye? Sha kpôô yô, ve tese ilyahan i vihin tsung sha aan a tom a ve, je yô hingir u Yehova una wua ve kera!’ * (Ekesodu 32:1-5; Levitiku 10:1, 2) Aluer Koraki yange una lu henen nyi je kpaa, ikyav tese wang ér yange hingir u nengen tom u pristi ne sha mnenge u orumace. Kwagh ne na yô hingir u hendan kwagh a Mose man Aron, man hemban je yô, a Yehova kpaa.—1 Samuel 15:23; Yakobu 1:14, 15.

9, 10. Ka akaa a nyi nahan Koraki man ior nav mbahembanato yange ve ôr sha iyol i Mose, man er nan ve yange ma ve er kwagh nahan ga?

9 Er Koraki lu or u ior cii fa un yô, lu un kwagh u ican u urugh mbagenev mba ve lu a imba ishima na la van a mi ken vegher na ga. Un vea Datan man Abiram zua a iorov 250 mba yange mnenge ve lu kwagh môm a u ve la yô—mban cii lu mbahemenev mba mkohol u ior. Ve kohol cii ve za hen Mose man Aron nahan ve kaa ér: “Ne ya kuma ve, gadia ior cii ka uicighanmbaiorov, hanma or kpaa; TER ngu a ve; man ka nyi ne kenden ayol a en sha je er ne hemba ior i TER cii nahana?”—Numeri 16:1-3.

10 Mbahembanato mban yange ma ve hendan a tahav mbu Mose la ga, sha ci u kwagh u ve vande fan la. Aron man Miriam vande eren nahan ica lu a gba ga. Sha kpôô yô, mhen ve yange kaha aa u Koraki la ga! Sha kwagh u Numeri 12:1, 2 a ôr yô, ve pine ér: “Ka Mose tsô, TER A er kwagh a na yee? Se yô, er kwagh a vese gaa?” Yehova lu ungwan. A kaa a Mose man Aron man Miriam ér ve kohol sha hunda u tenti u kohol ker la sha er una tese orhemen u Un tsough nan yô. Nahan Yehova pase wanger wanger ér: “Aluer profeti a lu ken a ven yô, Mo TER Me pase iyol Yam her a na sha mpase u nengen a nenge a mi, Me ôr kwagh a na ken mnyam ma cien. Wanakiriki Wam Mose ngu nahan ga; un ka or u jighjigh ken ya Wam cii.” Ka been kera yô, Yehova maa haa Miriam imande iyol sha anshighe kpuaa.—Numeri 12:4-7, 10

11. Mose er nena sha ikyaa i Koraki nyôr iyol ker laa?

11 Ka keng, Koraki man ior mba ve ta ikyaa a na la cii ve lu a mfe sha kwagh u yange za hemen la. Ve lu a ishô sha ihyembeato ve la ga. Nahan je kpa, Mose wa ishima sha u henen kwagh a ve imôngo. A wa ve kwagh ér aan a tom a ve la a kuma ve, a kaa ér: ‘Ka ne ankwagh u cuku e̱r Aôndo u Iserael A tsough ne ken ior mba Iserael sha u Una kporom a ven her a Na yôô?’ Ei, yange lu ‘kwagh u cuku’ ga! Mbalevi vande lun a tom u eren ngee. Kanyi igen je shi ia sar ve? Mkaanem ma Mose seer ôron ne ma pon mbamhen mba ken asema a ve la, ér: “Shi tom u pristi kpaa ne mba kerene?” * (Numeri 12:3; 16:9, 10) Yehova gema er nyi kwagh sha ahendan a yange i hendan a tahav mbu Aôndo ver mbu laa?

Orjir u Iserael Wa Uwegh sha Kwagh La

12. Mlu u dedoo u Iserael lun vea Aôndo her la yange har sha nyi kwagha?

12 Zum u Yehova na Iserael Tindi la yô, a kaa a ior mbara ér aluer ve kura un yô, vea hingir “icighanikurior” shi wener ikyurior la ia lu icighan her aluer ve za hemen u lumun mserakaa u Yehova yô. (Ekesodu 19:5, 6) Hegen u ihyembeato i lu zan hemen ken igbar ne, ka shighe u i lu u Orjir man Orwan tindi u Iserael una wa uwegh sha kwagh ne je ne! Mose kaa a Koraki ér: “Kper yô, we, kua ior ou cii, va nen sha ishigh ki TER, we man ve man Aron; hanmô wen nana̱ tôô gbande u nan u kwaghhumandoon, nana̱ haa kwaghhumandoon shimi, man hanmô wen nana̱ va a gbande u nan u kwaghhumandoon sha ishigh ki TER, ka ugbande deri uhar man akunduahargber; we kua Aron kpaa, hanmô wen nana̱ va a gbande u nan u kwaghhumandoon.”—Numeri 16:16, 17.

13. (a) Er nan ve lu iyol gengese sha u mbahembanato mbara nanden naagh ku kwaghhumandoon sha ishigh ki Yehova? (b) Yehova er a mbahembanato mban nena?

13 Sha kwagh u Tindi u Aôndo a er yô, ka upristi tseegh vea fatyô u nanden nagh ku kwaghhumandoon ye. U kaan a Mbalevi mba yange ve lu upristi ga la ér ve nande kwaghhumandoon la tseegh je kpa yange ma na mbahembanato mban ma ve gbidye kwar a ishima ve tsembelee je. (Ekesodu 30:7; Numeri 4:16) Kpa Koraki kua mba ve sue un la cii ve er nahan ga! Sev mbu aven yô, á “kohol ior cii, hingir ayongo a [Mose man Aron], hen hunda u tenti u kohol ker la.” Ngeren la kaa a vese ér: “TER ôr kwagh a Mose man Aron kaa er: Due nen ken ior mban kera, M̱ tim ve icin i môm.” Kpa Mose man Aron zamber sha u á de woo ior mban ga. Yehova ungwa zamber ve la. Kpa gema Koraki kua nongoior na cii yô, “usu due hen TER, hia ior deri uhar man akunduahargber mba ve va nande nagh ku kwaghhumandoon la.”—Numeri 16:19-22, 35. *

14. Er nan ve Yehova yange tsaha mkohol u Iserael kpoghuloo nahana?

14 Kwagh u kpilighyol yô, Mbaiserael mba yange ve nenge kwagh u Yehova er a mbahembanato mban ne fatyô u henen kwagh sha kwagh ne ga. “Sev mbu av yô, ior i Mbaiserael cii mough ayôôso sha Mose kua Aron, ve gba kaan er: Ka ne je ne woo ior mba TER ye.” Mbaiserael lu tan ikyaa a mbahembanato mban! Ken masejime yô, Yehova kera zer wan a wa ishima ga. Or môm tsô—Mose shin Aron je kpaa—lu u nana fatyô u zamber sha ci u ior mban hegen ga. Yehova yange va a bouange sha mba ve hemba ato la, man “ior mba ve kpe sha bouange la yô, lu ior dubu pue kar unyiin man deri utaankaruhar je, i ôr ior mba ve kpe sha kwagh u Koraki la ga.” —Numeri 16:49.

15. (a) Ka sha ci u atôakaa a nyi yange Mbaiserael ma ve lumun hemen u Mose man Aron la fese je? (b) Kwagh u yange er ne tese ú nyi sha kwagh u Yehova?

15 Ior mban cii yange ma ve fatyô u palegh imba ku ngin ne nahan, luun er yange vea hen kwagh sha kwagh ne yô. Yange ma ve pine ayol a ve mbampin amba er: ‘Ka unô yange ve tee uuma vev sha u za lamen a Farao-o? Ka unô yange ve sendegh ér saa i pase Mbaiserael keng ne? Ka an tswen yange i yila nan sha Uwo u Horebi sha shighe u i war Mbaiserael kera la ér nana̱ za lam a ortyom u Aôndo ishigh a ishigh?’ Sha mimi yô, akaa a tseer tseer a Mose man Aron er la tese mtil sha mimi ve hen Yehova man mdoo u ior doo vé ishima la. (Ekesodu 10:28; 19:24; 24:12-15) Yange doo Yehova u wuan mbahembanato mbara ga. Kpa, er nenge ér ior mban vea za hemen a ihyembeato ve la her yô, er kwagh sha kwagh la. (Esekiel 33:11) Akaa ne cii nga a inja hen a vese nyian je zua ga. Sha ci u i nyi?

U Kaven Gbenda u A Lu Yaren Tom a Mi Nyian La

16. (a) Ka ikyav i nyi nahan yange ma i wase Mbayuda mba sha derianyom u hiihii la u kaven ér Yesu ka or u a til sha ityough ki Yehova? (b) Ka sha ityôkyaa i nyi Yehova yange dugh tsombor u Levi u Pristi la kera, man ka unô a ver sha ityough veve?

16 Nyian ne “ikurior” i he ngi i Yehova a lu Orjir man Orwan tindi man Tor u í u i nengen a na ga yô. (Mateu 21:43) I mar “ikurior” ne ken derianyom u hiihii S.W. ne. Sha shighe la, tempel u doon ashe u ken Yerusalem u Mbalevi lu eren tom ker la tile sha ityough ki tabernakel u sha ayange a Mose la. (Luka 1:5, 8, 9) Nahan kpa, ken inyom i 29 S.W. ne, tempel ugen u ken jijingi hingir u lun, man lu Yesu Kristu lu Zegepristi ye. (Mbaheberu 9:9, 11) Ikyaa i tahav mbu Aôndo a ver mbu la shi due. Ka an Yehova una yar tom a nan u hemen “ikurior” i he nee? Yesu tese ér un tile sha mimi hen Aôndo a ishima i môm. Ior doo un ishima. Shi á er akaa a kpilighyol kpishi kpaa. Kpa, kpishi ken Mbalevi venda Yesu vough er uter vev mbatsev mba taver ityough mbara nahan. (Mateu 26:63-68; Aerenakaa 4:5, 6, 18; 5:17) Ken masejime yô, Yehova dugh tsombor u Levi u Pristi la kera gema ver ú gen kposo—nongo u upristi mba sha inja i tor la. Nongo shon u upristi mba sha inja i tor la mba zan zan sha ayange ne.

17. (a) Ka unô nyian ne ve lu nongo u upristi mba sha inja i toro? (b) Yehova ngu yaren tom a nongo u upristi mba sha inja i tor la nena?

17 Ka unô ve lu nongo u upristi mba sha inja i tor la nyiana? Apostoli Peteru na mlumun sha mpin ne ken washika na u hiihii ú i na un nger la. Peteru nger hen mba i shigh ve mkurem ve lu iyol i Kristu la, ér: “Ne mba icuwannongo, nongo u upristi mba sha inja i tor, icighanikurior, nongoior u Aôndo jim, ka sha u né yôô aeren a Na a ageegh, Un u A yila ne ken ime, A va a ven ken iwanger Na i kpiligh iyol la.” (1 Peteru 2:9) Mkaanem man tese wanger wanger ér kwe u mba i shigh ve mkurem ve lu mbadondon Yesu la cii mbá “nongo u upristi mba sha inja i tor” mba Peteru shi a yer ve ér “icighanikurior” la. Ka ve ve̱ lu gbenda u Yehova a lu yaren tom a ú u̱ nan ior nav kwaghwan man hemen u ken jijingi ye.—Mateu 24:45-47.

18. Ka mlu u nyi a lu hen atô u mbatamen mba i ver ve la man nongo u upristi mba sha inja i tor laa?

18 Mbatamen mba i ver ve ve̱ lu eren tom sha aan kposo kposo ken atôônanongo a ior mba Yehova sha tar jimin cii la tile sha ci u nongo u upristi mba sha inja i tor la. Ior mban kuma mba se na ve icivir man se sue ve a ishima yase môm cii, aluer vea lu ken mba i shigh ve mkurem la shin vea lu ga je kpaa. Sha ci u nyi? Ka sha ci u, Yehova ver Mbatamen sha aan a tom ve kposo kposo sha ikyev i icighan jijingi na. (Mbaheberu 13:7, 17) Kwagh a fatyô u lun nahan nena?

19. Ka sha nyi gbenda icighan jijingi ka a ver mbatamene?

19 Mbatamen mban er sha akaa a Mkaanem ma Aôndo ma soo la, ma ma lu tomavee u jijingi u Aôndo la. (1 Timoteu 3:1-7; Titu 1:5-9) Nahan yô, se fatyô u kaan ser ka icighan jijingi je a ver ve ye. (Aerenakaa 20:28) Ka u mbatamen mban vea fa Mkaanem ma Aôndo tsema tsema. Shi gba u mbatamen vea kôr hanma kwagh u a bee ijirôron i sha msange la ihyom vough er Orjir Uhemban sha won cii u a ver ve la nahan.—Duteronomi 10:17, 18.

20. Ka nyi i̱ doo ú tsung sha kwagh u mbatamen mba ve eren tom kpoghuloo laa?

20 U ma se hendan a hendan a tahav vev yô, se mba a iwuese i mimi sha mbatamen asev mba ve lu eren tom kpoghuloo ne! Tom ve u ve lu eren sha jighjigh upuembaanyomov ve kar imôngo la, seer a seer vangertiôr wase. Hanma shighe yô ka ve wa ago shi ve er mbamkombo mba tiônnongo, man mbá eren tom u pasen kwagh u “Loho u Dedoo u tartor” a vese imôngo, shi ka ve wa se kwagh ken Ruamabera zum u i gbe u vea wa se yô. (Mateu 24:14; Mbaheberu 10:23, 25; 1 Peteru 5:2) Ka ve za se inya sha shighe u se lu uange shi ve sur se asema zum u se lu zungwen yô. Ka ve sue akaa a Tartor sha mimi man a iyol tangen shio kpaa. Jijingi u Yehova ngu a ve; a lumun a ve.—Mbagalatia 5:22, 23.

21. Gba u mbatamen vea fa nyi kwagha, man ka sha ci u nyi?

21 Sha kpôô yô, mbatamen yina. Er ve fe mbamyina vev yô, mbá nenge u eren tahav sha ikyumile i i lu ‘kwagh u Aôndo’ la ga. Kpa ve gema ve nenge ayol a ve ér ve mba ‘mba eren tom a anmgbianev vev imôngo sha ci u iember ve.’ (1 Peteru 5:3; 2 Mbakorinte 1:24) Yehova doo Mbatamen mba ve lu a iyol hiden jime shi ve eren tom kpoghuloo la ishima, man ve fa ér sha u seer kaven un yô vea fatyô u hemban van a averen ken tiônnongo. Er ve fe kwagh ne nahan yô, mba nôngon sha hanma shighe cii u maan mbamlu mba sha inja i Aôndo imba er dooshima man mhôônom ma kôron kua ishimawan nahan.

22. Kwaghhenen u se kimbir henen sha kwagh u Koraki ne taver jighjigh wou ken nongo u Yehova ú shin tara?

22 Saan se iyol sha won sha er Yehova u i nengen a na ga la a lu Orhemen wase man Yesu Kristu a lu Pristi wase u Tamen yô, shi sha er nongo u upristi mba sha inja i tor mba i shigh ve mkurem la ve lu mbatesen asev yô, man mbatamen mba ken Kristu mba lun a jighjigh la di ve lu mbawan se kwagh nahan! Shin er ma nongo u uumace ve lu ityough sha ú ua fatyô u lun vough ga nahan kpa, doo se kpishi sha er se lu civir Aôndo vea mbananjighjigh a vese imôngo mba ve til sha mimi shi ve we ayol a ve saan saan sha ikyev i tahav mbu Aôndo a ver mbu la nahan!

[Footnotes]

^ Eleasar man Itamar ônov mba Aron mba uhar mbagenev mbara, tese ikyav i dedoo sha tom ve hen Yehova.—Levitiku 10:6.

^ Datan man Abiram mba ve zua zwa vea Koraki imôngo la cii lu mba ken tsombor u Ruben. Sha nahan yô, yange kwagh gba ve a tom u pristi la keng ga. Sha gbar ve yô, lu hemen u Mose la ve gba ahon sha ú ye, sha er yange ishimaveren ve i nyôron ken Tar u Ityendezwa la lu a iv ga zan zan ar shighe la yum yô.—Numeri 16:12-14.

^ Sha ashighe a uter mbatamen mba tsuaa la, orya u hanma tsombor yange nan tile sha ci u kwase u nan man ônov mba nan sha ishigh ki Aôndo, nan na naagh sha ci ve je kpaa. (Genese 8:20; 46:1; Yobu 1:5) Nahan kpa, zum u i ver Tindi yô, Yehova tsua nomso mba ken tsombor u Aron ver ve upristi, lu sha ikyev ve i nan iniaav ye. A shi nan kpa yange doo mbahembanato mba 250 la u dondon mgem u yange va sha kwagh eren ngun ne ga.

Kanyi Kwagh Ú Hene?

• Ka akaa a nyi nahan Yehova yange er sha dooshima sha u wan Mbaiserael ikyo?

• Er nan ve Koraki a lu a ishô sha ahendan a yange hendan a Mose man Aron la ga?

• Ka ityesen i nyi se hen sha kwagh u Yehova yange er a mbahembanato mbara?

• Se fatyô u tesen ser se mba a iwuese sha mserakaa u Yehova nyian ne nena?

[Study Questions]

[Picture on page 21]

Ú nengen hanma tom ken mcivir u Yehova wer ka ian i civirigh kpa?

[Picture on page 22]

“Man ka nyi ne kenden ayol a en sha je er ne hemba ior i TER cii nahana?”

[Picture on page 25]

Mbatamen mba i ver ve la tile sha ityough ki nongo u upristi mba sha inja i tor la