Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Lu A Ieren I Ungwan Kwagh Er Mkur A Lu Mgbôghom ne

Lu A Ieren I Ungwan Kwagh Er Mkur A Lu Mgbôghom ne

Lu A Ieren I Ungwan Kwagh Er Mkur A Lu Mgbôghom ne

“Ka [Shilo] akuraior aa ungwan imo Na ye.”—GENESE 49:10.

1. (a) Ken ayange a karen la ashighe kpishi u or ungwan imo i Yehova la yange i kua nyi kere? (b) Ka kwaghôron u profeti u nyi yange Yakob ôr sha kwagh u ior mba ungwan kwagh laa?

 ASHIGHE kpishi m-ongo u ungwan imo i Yehova la yange i lu u ungwan imo i mba ve til sha ityough nagh la. Ken ve mban ne lu mbatyomov man uter mbatamen man mbaajiriv man upristi man uprofeti kua utor kpaa. Je yô, i yilan ikônough ki torough ki utor mba ken Iserael ér ikônough ki torough ki Yehova. (1 Kroniku 29:23) Kpa kwagh er vihi yô, utor mba ken Iserael kpishi yange ve hemba Aôndo ato, nahan ve va a zayol sha ayol a ve kua ior vev kpaa. Kpa Yehova undu mba ve tile sha mimi sha ishigh nagh la a ishimaverenkeghen shio ga; á sur ve asema sha ityendezwa na i veren Tor u a lu u vough, u a saan mbaperapera iyol u eren kwagh sha imo na yô. (Yesaia 9:6, 7) Tertamen Yakob u yange shighe kuma u una kpe la tsengaôron kwagh u tor u ken hemen ne, á kaa ér: “Tôgh kua kar hen Yuda kera ga, gbough ku ortaregh kpaa kua kar hen atô u angahar a na kera ga, zan zan Un u ku lu ku Nagh la [Shilo], Una va; ka Un akuraior aa ungwan imo Na ye.”—Genese 49:10.

2. Inja i iti i ‘Shilo’ la er nyi, man hementor na ua kua nyi kere?

2 Inja i ishemberti i ‘Shilo’ ne ken zwa Heberu yô, ka “Un u ku lu ku nagh la.” Een, Shilo una ya dyako i ma kwagh ugen kposo ga, sar í hementor, u̱ tôgh ku lu ikyav i ku la, man dyako i tahav mbu hemen mbu gbough ku ortaregh ku til sha ityough ki mbu la. U seer yô, hementor na la ua lu sha ci u ônov mba Yakob tseegh ga, kpa ua lu sha ci u “akuraior” cii. Kwagh ne zua sha ityendezwa i Yehova yange er a Aberaham la, á kaa ér: “Tsombor [vor] wou ua ngohol hundagar u mbaihomov mba u, ua hingir u ve; nahan akuraior a sha won cii aa zua a iveren ken tsombor wou.” (Genese 22:17, 18) Yehova yange pase or u nan lu “vor” shon zum u á shighe Yesu u Nasareti mkurem sha icighan jijingi ken inyom i 29 S.W la.—Luka 3:21-23, 34; Mbagalatia 3:16.

Tartor u Yesu u Hiihii La

3. Ka mtemtor u nyi yange Yesu ngohol zum u a kôndo a yem sha laa?

3 Yesu yange ngohol tôgh ku hemen akuraior fese je er kôndo yem sha la ga. (Pasalmi 110:1) Nahan kpa, i na un “tartor” u ú lu a ior mba ve ongo un yô. Apostoli Paulu pase kwagh u tartor shon u lu la zum u a nger mkaanem man nahan ér: “[Aôndo] yima se [Mbakristu mba i shigh se mkurem la] due a vese ken tahav mbu imev kera A nyôr a vese ken tartor u Wan Na u doon ishima” la. (Ka se se nger i yier ye; Mbakolose 1:13) Myom la yange hii sha Pentekosti u 33 S.W. la zum u i haa icighan jijingi sha mbadondon mba Yesu mba jighjigh la.—Aerenakaa 2:1-4; 1 Peteru 2:9.

4. Ka sha igbenda i nyi mbahenen mba Yesu mba tsuaa mbara yange ve tese ér ve mba ungwan imo na, man yange Yesu tese ér ve cii mba nongo môm nena?

4 Er mbahenen mba i shigh ve mkurem la ve lu “mbaôronkwagh sha ci u Kristu” yô, ve er kwagh sha imo na sha u kohol mbagenev mba vea hingir “nongo môm “ u tartor u ken jijingi la yô. (2 Mbakorinte 5:20; Mbaefese 2:19; Aerenakaa 1:8) U seer yô, yange lu u ve mban ne vea za hemen u lun a “ishima i môm man mhen môm kpaa” sha er Tor ve Yesu Kristu una lumun ve yô. (1 Mbakorinte 1:10) Nongo ne jimin cii kohol hingir “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” shin nongo u orkuranya u jighjigh.—Mateu 24:45; Luka 12:42.

I Na Ve Iveren sha ci u Mba Ungwan Imo i “Orkuranya” u Aôndo La

5. Hii sha ayange a tsuaa la je, Yehova tesen ior nav nena?

5 Hanma shighe cii, Yehova ngu a ver ior mba vea tesen ior nav yô. Ikyav i tesen yô, shighe u Mbayuda hide ken uikyangen ken Babilon la, Esera man ior mbagenev mba ve kuma yô gbaa di ôron Atindi a Aôndo sha laa laa tsô ér ior ve ungwa ga, kpa ve ôr á “wanger wanger” ve ‘pase inja i a shi ve na mkav’ sha kwaghôron u Aôndo la.—Nehemia 8:8.

6, 7. Nongo u wanakiriki ne ngu nan kwaghyan u ken jijingi ne sha ikyev i Mbahemenev mba Shin Tine mba ve lu ken ú la sha shighe vough nena, man er nan i lu sha inja u wan iyol yase sha ikyev i nongo u wanakiriki nee?

6 Ken derianyom u hiihii la, mbahemenev mba shin tine mba nongo u wanakiriki u tsuaa la er msen shi time sha ayôôso a yange gba sha kwagh u icôngo ken inyom i 49 S.W. la, nahan ve mase kuren sha kwagh u Ruamabera kaa la. Er ve nger washika ve ôr kwagh u ve kure sha ikyaa ne yô, atôônanongo cii dondo kwagh u ve ôr la, nahan á zua a averen a Aôndo kpishi. (Aerenakaa 15:6-15, 22-29; 16:4, 5) Kape i lu sha ayange a ase ne kpaa je la, wanakiriki u jighjigh ngu yaren tom a Mbahemenev mba Shin Tine sha u tan iwanger sha akaa a hange hange amba er mtil u Mbakristu tilen paleghaa man mtsegh u awambe a lu icighan kwagh la man myar u yaren tom a mcimbim ma bov kua taav u mán la. (Yesaia 2:4; Aerenakaa 21:25; 2 Mbakorinte 7:1) Yehova ngu a na ior nav iveren sha mdondo u ve dondon Mkaanem nav shi ve ungwan imo i wanakiriki u jighjigh la.

7 Sha u wan ayol a ve sha ikyev i nongo u wanakiriki ne yô, ior mba Aôndo mba tesen ér ve wa ayol a ve sha ikyev i Yesu Kristu u a lu Orvesen la. Imba mwe u ve we ayol a ve sha ikyev na ne hemba ngun a inja kpishi ainge ne sha ci u tahav mbu Yesu a seer lun a mi la, vough er Yakob yange tsengaôron zum u mgbôghom a ku na la nahan.

Shilo Hingir Orhemen Tar U I Gbe U Nana Hemen la Ve

8. Ka hanma shighe i seer nan Kristu tahava man i na un mbu nena?

8 Kwaghôron u profeti u Yakob la tsengaôron ér “akuraior aa ungwan imo” i Shilo. Ikyav i tese wang ér, mtemtor u Kristu la una lu sha Iserael u ken jijingi la tseegh ga. Una kua nyi kpa keregh? Mpase 11:15 na mlumun ér: “Tartor u shin tar hingir u Ter wase man u Kristu Na ve, Una tema tor gbem sha won.” (Ka se se nger i yier ye) Bibilo i pase ér Yesu ngohol tahav mbura sha mkur u ‘ashighe ataankarahar’ a kwaghôron u profeti la—ka ‘ashighe a atôatyev’—a ken inyom i 1914 je la. * (Daniel 4:16, 17; Luka 21:24) Ken inyom shon la “m-ande” u Kristu Tor Mesiya u í nengen a mi ga la yange hii, lu sha shighe ne kpaa hii ‘teman tor hen atô u mbaihyomov nav’ ye.—Mateu 24:39; Pasalmi 110:2.

9. Kanyi yange Yesu er shighe u á ngohol Tartor la, man kwagh ne bende a orumace, hemban cii je yô, mbahenen nav nena?

9 Kwagh u yange lu u Yesu una ngohol tôgh ku torough ve una hii eren yô, lu u gbihin tor u ihyembeato—Satan—kua azôv a na “shin tar” ne. Hii shighe la je, dugh mne u ujijingi mbabov mban ve ne i lu ican kpishi u or ungwan imo i Yehova ne kera je kpa, ve va orumace a mbamzeyol kpishi mba i gbe je ve lu a vande eren ga yô. (Mpase 12:7-12; 2 Timoteu 3:1-5) Sha kpôô yô, kwagh hemba gban Satan u nôngon ityav mbi ken jijingi ne a mba Yehova a shigh ve mkurem ve ‘kor atindi a Aôndo shi ve lu eren shiada sha kwagh u Yesu’ la, kua “iyôngo igen” i í lu akar a ve la.—Mpase 12:17; Yohane 10:16.

10. Ka mkur u kwaghôron u profeti u nyi a tese wanger wanger ér kwagh a hemba Satan ken ityav mbi a lu nôngon a Mbakristu mba mimi nee?

10 Nahan kpa, ka u Satan una hemba ga, sha ci u ka “iyange i Ter” je ne, nahan ma kwagh môm u una yange Yesu u ‘hemban zan zan za kuren’ je kpa ngu ga. (Mpase 1:10; 6:2) Ikyav i tesen yô, una nenge wener í mase veren Mbaiserael mba ken jijingi mba 144,000 mbara akav sha atsul. Shi una kura ‘zegeikpelaior i í lu, ma or fetyô u ôron i iyenge ga, i í dugh ken hanma ikurior man hanma nongo man hanma nongoior man hanma zwa kpaa’ la. (Mpase 7:1-4, 9, 14-16) Nahan kpa, ve mban ne vea kera lu er akar a ve a i shighe á mkurem la ga, ve yô vea hingir mba lun sha ikyev i Yesu shin tar ne. (Daniel 7:13, 14) Mlu ve u ve lu sha tar hegen ne tese tseer tseer ér sha mimi je Shilo ngu Tor sha “Tartor u shin tar.”—Mpase 11:15.

Hegen ka Shighe u ‘Wan Loho u Dedoo Ikyo’ je Ne

11, 12. (a) Ka unô tseegh vea war mkur u tar ungun nee? (b) Ka anza a nyi mba ve ngohol “jijingi u taregh” ka ve hingir u lun a mini?

11 Mba ve soo u zuan a uma u tsôron cii saa vea hen u ungwan kwagh, gadia Bibilo kaa wang nahan ér, “mba ve fe Aôndo ga man shi mba ve we Loho u Dedoo u Ter wase Yesu iko ga la” cii vea war iyange i iyev oron i Aôndo la ga. (2 Mbatesalonika 1:8) Nahan kpa, botar u ainge ne man jijingi u ihyembeato u ú lu a mi u hendan a atindi man akaawan a Bibilo ne cii na yô, u wan ikyo sha loho u dedoo ne ka kwagh u ican kpen kpen.

12 Bibilo pase jijingi u ihyembeato ne ér ka “jijingi u taregh.” (1 Mbakorinte 2:12) Zum u Paulu lu pasen ér imba ieren ne ngi i bende a ior yô, á nger Mbakristu mba ken Efese mba sha derianyom u hiihii la, wener: “Ne vande zenden sha mi sha inja i mlu u tar u ainge ne, sha inja i tor u tahav mbu humbev, ka jijingi u a lu eren tom hegen ken ônov mba ihembeato. Ngise se cii kpaa se lu ken ve ken asaren a ayol a ase, se lu eren sha mbamhange mba ken iyol man mba ken mhen wase, man se lu ônov mba iyughuv sha marami vough er mbagenev di nahan.”—Mbaefese 2:2, 3.

13. Mbakristu vea fatyô u hendan a jijingi u taregh ne doo doo nena, man kanyi i dedoo ia due sha kwagh nee?

13 Kpa kwagh er u doon yô, Mbakristu mba ken Efese mbara za hemen u lun ikpan i jijingi u ihyembeato ne ga. Ve gema ve hingir ônov mba Aôndo mba ungwan imo na sha u wan ayolave sha ikyev i jijingi na shi sundan ityamegh ki jijingi ne ki ki ngee shi ki doo yum ne. (Mbagalatia 5:22, 23) Nyian ne kpaa, jijingi u Aôndo—u a hembe agee sha won cii ne—ngu wasen ior umiliôn umiliôn sha er vea hingir mba ungwan imo i Yehova, sha er vea fatyô u zuan a “mfe u mimi u ishimaverenkeghen yase zan zan mkur” la yô.—Mbaheberu 6:11; Sekaria 4:6.

14. Yesu yange tsengaôron Mbakristu mba ken ayange a masetyô ne cii akaa jighilii a a kar m-ongo u ve ungwan kwagh la nena?

14 Shi fa ken ishima wer, Shilo ngu suen se kpoghuloo je, un vea Ter na cii vea na ma orihyom môm—azôv shin uumace—ian ér ve kar m-ongo u se ungwan kwagh ne i hemba se agee ken inya ga. (1 Mbakorinte 10:13) Sha kpôô yô, u wasen se ken ityav mbi ken jijingi ne yô, Yesu pase se mbamzeyol jighilii mba se tagher a mi ken ayange a masetyô ne yô. A er kwagh ne nahan ken uwashika utaankaruhar, mba yange na apostoli Yohane ken mpase u sha mnenge la. (Mpase 1:10, 11) Sha jighilii yô, yange ve lu a kwaghwan u injaa u wan Mbakristu mba sha ayange la, kpa kwagh jim jim ngu sha “iyange i Ter,” i í hii ken inyom i 1914 la. Nenge imba er i doo u se ver ishima sha loho ne sha wono! *

Palegh Uwer Gban man Dang u Eren kua u Zendan Uyôughyôughmbaakaav La

15. Er nan i gbe u se kura iyol yase sha zayol u yange lu ken tiônnongo u ken Efese laa, man se fatyô u eren kwagh ne nena? (2 Peteru 1:5-8)

15 Yesu hii ngeren washika hen tiônnongo u ken Efese la. Yesu wuese tiônnongo la sha ishimawan ve la been kera yô, á kaa ér: “Kpa kwagh shim a we, ka er u undu dooshima wou u hiihii la yô.” (Mpase 2:1-4) Nyian ne kpa Mbakristu mbagenev mba yange ve lu a ishima i tseen undu dooshima u yange ve vande lun a mi hen Aôndo kpishi la. Saa amba ne aa er kwagh sha kwagh ne fele je, gayô imba m-undu la una fatyô u nan ikyaryan ve a Aôndo la ia kera taver ga. Ka nena á fatyô u hiden maan imba dooshima nee? Ka sha u henen Bibilo nduuruu shi zan mbamkombo shi eren msen man sha u hiden timen sha kwagh u se hen la. (1 Yohane 5:3) Sha mimi yô, se ‘nôngo kwagh ngeelee je’ man ve se er kwagh ne ye, kpa ka kwagh u dedoo aluer se er nahan yô. (2 Peteru 1:5-8) Nahan aluer ú gbidye kwar a ishima you sha mimi mimi man ú nenge wer dooshima wou ndôhôr yô, sôr zayol la fele je sha u yaren tom sha kwaghwan u Yesu wa la, yange kaa ér: “Umbur hen ape u gbe yô, gema ishima, er aeren a hiihii la.”—Mpase 2:5.

16. Ka akaa a vihin mlu u or u ken jijingi u nyi yange lu ken atôônanongo a ken Peregamu man Tiatire, man er nan ve mkaanem ma Yesu yange ôr a ve la ma lu sha inja nyiana?

16 Yange i wuese Mbakristu mba ken Peregamu man mba ken Tiatire sha jighjigh ve man ishima i taver ve kua gbashima ve la kpaa. (Mpase 2:12, 13, 18, 19) Nahan kpa, ior mbagen lu eren akaa a yange bende a ve sha gbenda u vihin yô, ve mban ne ve lu a anza a bo a Balaam man Yesebel ve mba yange ve vihi Iserael u sha ayange a tsuaa la sha idya i eren man mcivir u Baal la. (Numeri 31:16; 1 Utor 16:30, 31; Mpase 2:14, 16, 20-23) Kpa gema shighe wase u “iyange i Ter” ne di ye? Imba akaa a bo a vihin mlu u or ne nga hegen kpaa? Een, gadia idya i eren ka ityôkyaa i vesen i í lu dughun ior ken ior mba Aôndo kera yô. Nahan ka hange hange u se palegh u yan ikyar a hanma or—u nan lu ken tiônnongo shin nan lu ker ga kpaa—u nana vihi mbamlu asev mba dedoo la cii! (1 Mbakorinte 5:9-11; 15:33) Shi ka u mba ve soo u wan ayol a ve sha ikyev i Shilo cii yô, vea palegh ugurgur mba ve doo ga, kua ufoto mba ijimbagh mba ken ityakerada cii man mba sha Intanet la kpaa.—Amoshi 5:15; Mateu 5:28, 29.

17. Mnenge u mba ken Sardisu man Laodishia kua ieren ve la yange kaha kposo a mnenge u Yesu yange nenge mlu ve u ken jijingi la nena?

17 Dugh asande a ior kpuaa ken Sardisu aa yange i wuese ve la kera yô, tiônnongo ne yange zua a iwuese ga cii. Yange lu “a iti” shin lu inja er ngu uma nahan, kpa uwer gban u ken jijingi taver ken a na je yô, Yesu nenge wener ngu “kpenegh.” Ikyo i wan sha loho u dedoo la yange lu kwagh u gbaa eren di tsô yô. Nenge imba ibo i yange i na un la sha wono! (Mpase 3:1-3) Mlu u tiônnongo u ken Laodishia la kpaa yange lu nahan. Yange lu tan ave vanger sha uyôughyôughmbaakaav nav mbara kaan ér, “m ngee a akaa,” kpa hen Kristu yô gema ‘gba kera shi lu mhôônom mhôônom, shi kungu ican, shi pir ashe, lu idyelegh kpaa.’—Mpase 3:14-17.

18. Se fatyô u palegh u hingir mba ve tsee ga shi ve ndôhôr ken jijingi kpaa ga la sha ishigh ki Aôndo nena?

18 Nyian ne kpaa, Mbakristu mbagenev mba yange ve lu a jighjigh yô, gba ken imba igbenda i hembanato ingin ne. Alaghga, ve de ér jijingi u tar ne á vihi mlu u torough torough u ve lu a mi ken a ve la, sha nahan yô, ve hingir u lun a ieren i ken jijingi i í tsee ga shi í ndôhôr ga sha kwagh u Bibilo i henen man msen u eren man mbamkombo mba Mbakristu kua tom u kwaghpasen kpaa. (2 Peteru 3:3, 4, 11, 12) Nenge i lu kwagh u injaa u amba ne a ungwa imo i Kristu sha u keren uyôughyôugh mba ken jijingi sha ci u uma u ken hemen la—een, “yam kwagh a [Kristu], yam zenaria u i ser sha usu” la! (Mpase 3:18) Imba yôughyôugh u a lu mimi ne wa u lun ‘mbanyarev sha aeren a dedoo man u nan iwua shi panden kwagh nan mbagenev’ la ker. Aluer se mba keren uyôughyôughmbaakaav mba ken jijingi mba ve lu mba mimi ne yô, se lu ‘wan imagh ki dedoo sha ci wase ken hemen, sha u se kôr ave sha uma u a lu uma jim la yô’—1Timoteu 6:17-19.

I Wuese Ve sha er Ve Ongo Kwagh Yô

19. Ka iwuese man kwaghwan u nyi yange Yesu na Mbakristu mba ken Sardisu man mba ken Filadelfia laa?

19 Atôônanongo a ken Semurna man Filadelfia due tseer tseer sha ikyav ve i ungwan kwagh la, gadia uwashika mba Yesu nger hen ve la lu a mkaanem ma kôôm ve ker ga. A kaa a mba ken Semurna mbara ér: “M fa ican you i yan man shi ibanave you, nahan kpaa u ngee a akaa.” (Mpase 2:9) Nenge imba er mlu ve la yange kaha kposo a u mba ken Laodishia mba ve lu tan ave vanger aa uyôughyôugh mba taregh kpa sha mimi yô ve lu ken ican la! Sha kpôô yô, yange doo Diabolo u nengen ér ma or tese jighjigh u nan shi nan ngu ungwan imo i Kristu kpaa ga. Sha nahan yô, Yesu ta icin wener: “De cie akaa a aa va tser u la ga. Nenge diabolo ngu veren iyol u una kende ior enev mbagenev ken gaadi, sha u á kar ne yô; man ican ia er ne á kuma ayange pue je. Lu jighjigh, ar ken ku je man Me na u tsar u uma ye.” (Mpase 2:10) Mba ken Filadelfia kpaa Yesu wuese ve, á kaa ér: “U kusu kwaghôron Wam [shin u ungwa kwaghôron Wam], u kera nyiman iti Yam ga. Kusu kwagh u u lu a mi la gbang gbang sha u ma or nana̱ de ngohol we tsar ga yô.”—Mpase 3: 8, 11.

20. Ior umiliôn umiliôn nyian ne mba yaren tom sha mkaanem ma Yesu nena, man kanyi mlu ve lu ker kpa ve lu eren kwagh ne nahana?

20 Ken “iyange i Ter” i i̱ hii ken inyom i 1914 la je asande a á shi her a á lu a jighjigh u nan la kua iyôngo igen i í lu akar a ve í kom ingyegh hegen umiliôn umiliôn la kpaa mba ungwan imo i Yesu sha u pasenkwagh sha gbashima man kôron jighjigh ve her gbang gbang la. Mbagen ken ve ya ican sha er ve lu ungwan imo i Kristu yô, i gbihi ve ken purusu shi i kende ve ken afo a mbakwarev kpaa vough er anmgbianev vev mba sha derianyom u hiihii la nahan. Mbagenev yô mba yaren tom sha mkaanem ma Yesu sha u zan hemen u veren ‘ishe ve dedoo’ shin er uyôughyôughmbaakaav mba ve dumbur kua hua ve kase ve nahan kpaa. (Mateu 6:22, 23) Een, Mbakristu mba mimi ka ve za hemen u nan ér i saan Yehova iyol sha u ungwan imo na ken hanma ikyasen i ve lu la man sha hanma mlu u ve lu ker cii.—Anzaakaa 27:11.

21. (a) Ka tom u ken jijingi u nyi nongo u wanakiriki la ua za hemen u kurene? (b) Se fatyô u tesen ser sha mimi je se soo u ungwan Shilo nena?

21 Er se lu mgbôghom a zegecan la yô, wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la kange ishima her u mayange je una de u wan imo i Orvesen ve Kristu ikyo ga. U eren kwagh nahan ne kua u nan ior mba hen ya u Aôndo kwaghyan u ken jijingi sha shighe vough. Nahan se za nen hemen u tesen iwuese sha nongo u Yehova u kpilighyol u á hemen u ne man kwagh u ú lu nan se la kpaa. Sha gbenda ne yô, se lu tesen ser se wa ayol a ase sha ikyev i Shilo, un u una na mba ve lu sha ikyev na ve ongo imo na la uma u tsôron la.—Mateu 24:45-47; 25: 40; Yohane 5:22-24.

[Footnotes]

^ Sha er ú seer zuan a iwanger sha kwagh u ‘ashighe ataankarahar’ la yô, ôr ityough ki sha 10 ki takerada u Mfe u Una Va a Uma u Tsôron La, ka Mbashiada mba Yehova ve nger ú ye.

^ Sha er u zua a mpase vighe vighe sha kwagh u uwashika mba utaankaruhar mbara yô, nenge ken takerada u i yer er Revelation—Its Grand Climax At Hand! la, hii sha peeji u sha 33 la, ka Mbashiada mba Yehova ve nger ú ye.

Baver We Kpa?

• Ka tom u nyi yange gba u Yesu una er e̱r Yakob tsengaôron ken kwaghôron na u profeti zum u mgbôghom a ku na laa?

• Se tese ser se fa ser ka Yesu a lu Shilo nena, man ka jijingi u nyi i doo u se palegha?

• Ka akaawan a injaa a nyi a lu sha ci wase nyian ken uwashika mba yange i nger hen atôônanongo a ataankarahar a ken takerada u Mpase laa?

• Ka sha igbenda i nyi se fatyô u dondon ikyav i ior mba ken atôônanongo a Semurna man Filadelfia laa?

[Study Questions]

[Pictures on page 26]

Yehova veren ior nav sha m-ongo u ve ongo imo i “orkuranya” u jighjigh la

[Picture on page 27]

Akaa a Satan a lu eren aa a lu benden a ior la na yô u ungwan imo i Aôndo la hingir kwagh u taver kpen kpen

[Pictures on page 29]

U yan ikyar a Yehova taveraa la ngu a wase se u wan imo na ikyo