“Zende Wen U Hen Atôatyev U̱ Lu Wanger Wanger”
“Zende Wen U Hen Atôatyev U̱ Lu Wanger Wanger”
“Waan nen ior cii iko, anmgbianev ve̱ doo ne ishima.”—1 PETERU 2:17.
1, 2. (a) Kanyi kwagh or tôôn abaver u ipipaabaver igen yange ôr sha Mbashiada mba Yehova? (b) Mbashiada mba Yehova mba nôngon u eren aeren a dedoo a a due tseer tseer la ér nena?
ANYOM kar hegen imôngo sha shighe u yange or u tôôn abaver u pipaabaver igen ken gar u Amarillo, ipaventar i Texas, ken tar u U.S.A. zende sha ucôôci mba hen ningir la cii been yô due a mbamnenge nav yô. Kweior môm due tseer tseer ken ishima na. A kaa wener: “M za mbamkohol mbavesen mba Mbashiada mba Yehova ken ijiir i í yer ér Amarillo Civic Center la anyom atar. Ken m ningir wam a ve cii, mayange i môm tsô kpa mnenge ma or tsar teran taav shin bugh ikpe tashii shin lam liam i dang a orgen ga. I gbe je m ngu a zua a ikpelaior i lun iyol tsembelee man i wuhan iyol akuma akuma shi eren kwagh sha inja sha inja er ve nahan ga.” Ka ambaakaa a ka i shi ngeren sha iyol i Mbashiada mba Yehova je la. Er nan ior mba ve lu Mbashiada ga ka ve shi wuese Mbashiada didi nahana?
2 Ka aeren a ior mba Aôndo ve eren a dedoo la a ne ve ior ka ve wuese ve ye. Shin er tar u vihi tsung nahan je kpa, Mbashiada mba Yehova nenge aeren a dedoo ér ka tindi man ka vegher u mcivir ve kpaa. Ve fa kwagh u aeren a ve aa fatyô u van a mi sha iyol i Yehova man anmgbianev vev mba ve lu Mbakristu la, shi ve fa er ieren ve i dedoo la ia na ior vea ngohol mimi u ve lu pasen la nahan. (Yohane 15:8; Titu 2:7, 8) Nahan de se nenge nen sha gbenda u se er ve zende wase ua lu wanger wanger la, man er se za hemen u tesen ieren i dedoo i Yehova man Mbashiada nav la shi se nenge er ka se zua a iwasen zum u se er nahan la.
Tsombor u Orkristu
3. Ka sha nyi a kura icombor i Mbakristuu?
3 Se nenge sha ieren yase i ken tsombor la. Takerada u Gerhard Besier man Erwin K. Scheuch ve nger i yer u ér Die Neuen Inquisitoren: Religionsfreiheit und Glaubensneid (The New Inquisitors: Freedom of Religion and Religious Envy) la kaa ér: “[Mbashiada mba Yehova] mba numbu sha kwagh u tsombor ve ga.” Kwaghôron la ngu sha mi vough, man akaabo hemba ngeen nyian cii aa i gbe u a kura tsombor sha mi yô. Se mba a mbayev “mbahemban mbamaren [vev] ato” man ior mbaganden “mbalun a dooshima ga” shin ve lu “mbakôron ayol a ve tsaha ga” yô. (2 Timoteu 3:2, 3) Uya hingir mbaagirigi mba kasev vea noov nôngon num her man mbamaren ka ve nzughul a mbayev vev shin ve kera waan ve ikyo ga man shi mbayev ka ve hembaato shi ve nyôr iyol ken mcimbim mbi menan dang dang man idya i eren, shin ve nyôngoso ve undu ya kuaa je. Akaa ne cii kohol ka ikyav i tahav mbu ‘jijingi u tar ne’ mbu lun a mi sha ior yô. (Mbaefese 2:1, 2) Gba u se kura icombor yase sha imba jijingi ne. Se kura í nena? Se kura í sha u ungwan kwaghwan u Yehova shi dondon gbenda u a lu tesen ior mba hen tsombor la.
4. Ka ityom i nyi mba hen tsombor u Orkristu ve lu a mi i eren hen atô ve?
4 Mbakristu mba ve er ivaa yô kav tom u ve lu a mi u kuren mgbe u ken ishima man u ken jijingi man u iyolough u ikyar ve la. (1 Mbakorinte 7:3-5; Mbaefese 5:21-23; 1 Peteru 3:7) Mbamaren mba ve lu Mbakristu mba a tom u yesen ônov yuhwa. (Anzaakaa 22:6; 2 Mbakorinte 12:14; Mbaefese 6:4) Shighe u mbayev mba ken uyaav mba Mbakristu ka vea vesen yô, ve kpaa ka ve fa ityom i ve lu a mi i eren la. (Anzaakaa 1:8, 9; 23:22; Mbaefese 6:1; 1 Timoteu 5:3, 4, 8) Ka i tôô iniôngon man dooshima man ishimataver man iyol i tangen ga u eren ityom i hen tsombor la kuren doo doo. Nahan kpa, er ior mba hen tsombor ve nenge i za ar sha u eren ityom i Aôndo a ne ve la, kape vea fatyô u lun iveren hen ayol a ve man hen tiônnongo kpaa je la. Hemban je yô, vea lu civir Or u hiin tsombor, Yehova Aôndo.—Genese 1:27, 28; Mbaefese 3:15.
Anmgbianev mba ken Kristu
5. Ka mbamtsera mba nyi se sunda sha u civir imôngo a mba ve lu Mbakristu a vese laa?
5 Er se lu Mbakristu yô, se mba a ityom i eren ior mba ve ne jighjigh a vese imôngo mba ken tiônnongo la, man u masen yô, hen ‘anmgbianev mba ve lu sha won cii la.’ (1 Peteru 5:9) Mlu wase vea tiônnongo ngu a inja sha ci u mkpeyol wase u ken jijingi la. Shighe u se lu kohol imôngo vea Mbakristu mbagenev yô, ka ve taver se ishima shi ka se zua a kwaghyan u ken jijingi u nan se agee u “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” a ne la. (Mateu 24:45-47) Aluer se mba a mbamzeyol yô, se fatyô u za zuan a akaawan a dedoo a a har sha atindiakaa a ken Ruamabera hen anmgbianev asev. (Anzaakaa 17:17; Orpasenkwagh 4:9; Yakobu 5:13-18) Shighe u se lu a mzeyol kpaa, anmgbianev asev mba kenden se ga. Nenge iveren i se lu a mi u lun ken nongo u Aôndo ne sha wono!
6. Paulu yange tese wener se mba a tom u eren Mbakristu mbagenev nena?
6 Nahan kpa, se mba ken tiônnongo sha ci u ngohol a ngohol tseegh ga; kpa se mba ker sha u nan a na kpaa. Yesu kaa vough, wener: “U nan a na kwagh hembe saan iyol a u ngohol a ngohol kwagh.” (Aerenakaa 20:35) Apostoli Paulu ôr kwagh sha kwagh u naagh ku nan la ken kwaghngeren na, wener: “Sé kôr nen ave gbang sha mpase u ishimaverenkeghen yase, i̱ de tenger ga, gadia Un u A tende zwa a vese la yô ka u jighjigh je. Sé wa nen ayol a ase iko, sé taver nen ayol a ase asema u lun a dooshima man aeren a dedoo. Se̱ de bundu nen mbamkohol asev mba aduaav er mbagenev ve eren nahan la ga, kpa sé taver nen asema ayol a ase, i̱ seer eren nahan er ne nenge iyange la i lu mgbôghom yô.”—Mbaheberu 10:23-25.
7, 8. Se tese ieren i nan naagh ken tiônnongo wase man hen Mbakristu mba ken ityar igenegh nena?
7 Ka se ‘pase ishimaverenkeghen yase’ ken tiônnongo zum u se ne ikyar sha mpin ken mkombo shin se lu a ci ker sha igbenda igen yô. Uiniôngon asev mban ne cii ka ve wase u taver anmgbianev asev asema. Shi ka se taver ve asema sha iliam yase i lamen a ve imôngo shighe u mkombo a lu a hii ga man shighe u ka una bee la kpaa. Ka shighe u se fatyô u taver mba ve vôr la asema shi se kumbur mba ve zungu la, man mba ve lu uange kpa se sur ve asema je la. (1 Mbatesalonika 5:14) Mbakristu mba civir sha mimi mba ne imba naagh kun ne wuee, man ka ityôkyaa i i ne ve ior kpishi mba i lu kwa ve u hiihii u zan mbamkombo asev la ka i doo ve sha dooshima u ve nenge a mi hen atô wase la je la.—Pasalmi 37:21; Yohane 15:12; 1 Mbakorinte 14:25.
8 Kpa, dooshima wase saan ken tiônnongo wase tseegh ga. Mzough u anmgbianev asev tar sha won cii kpaa kape a doo se ishima je la. Ka nahan ve i ver akwati u iyua sha ci u Inyaregh ki Iyou i Tartor ken hanma Iyou i Tartor ye. Alaghga se mba aa Iyou i Tartor i i maa i̱ sha inja yô, kpa se fa er mbagen udubu udubu mba ve lu Mbakristu avese imôngo ken ityar igen mba a ijiir i dedoo i teman mkombo ga. Shighe u se er iyua sha ci u Inyaregh ki Iyou i Tartor yô, se mba tesen dooshima hen amba la aluer sea fa ve sha ashe ga je kpaa.
9. Kanyi jighilii i ne ve Mbashiada mba Yehova ve doo ayol a ve yumu?
9 Hii nan ve Mbashiada mba Yehova ve doo ayol a ve yumu? Lu Yesu je wa ve tindi ér ve eren nahan ye. (Yohane 15:17) Man mdoo u ve doo ayol a ve la ka ikyav i tesen ér jijingi u Aôndo ngu eren tom ken a ve asange asange man ken a ve jimin cii. Dooshima ka môm ken “ityamegh ki Jijingi.” (Mbagalatia 5:22, 23) Er Mbashiada mba Yehova ka vea timen ken Bibilo shi vea zaan mbamkombo mba Mbakristu shi vea eren msen hen Aôndo hanma shighe yô, dooshima ngu a hingir ve kwagh u sha gbaaôndo shin er ve lu ken tar u ‘dooshima u mbagenev kpishi a ndôhôr ne nahan kpaa.’—Mateu 24:12.
Akaa A Se Eren a Tar Ne
10. Ka tom u nyi se lu a mi hen ior mba tar nee?
10 Mter u Paulu yange ôr kwagh ter “mpase u ishimaverenkeghen yase” la umbur se tom ugen u se lu a mi yô. Tom u se lu a mi u pasen kwagh ken igbar ne wa tom u pasen loho u dedoo hen ior mba ve lu a hingir anmgbianev asev mba ken Kristu ga la ker. (Mateu 24:14; 28:19, 20; Mbaromanu 10:9, 10, 13-15) Kwaghpasen ka gbenda ugen u nan or kwagh. U lun a ci ker la ngu a tôô shighe man tahav kua shi ago a wan iyol man iyol karen, shi yaren tom a inyaregh yasegh kpaa. Paulu shi nger wener: “M ngu a injô iyol hen Mbagrika kua atôatyev kpaa, man shi hen mbafankwagh kua mbalanenkwagh cii. Ka nahan man i hangem pe ôron ne mba ne lu ken Roma Loho u Dedoo kpee ye.” (Mbaromanu 1:14, 15) Se tange nen iyol ga, se kimbi nen “injô” yase er Paulu kpa er nahan.
11. Ka akaawan ahar a ken Ruamabera a nyi a tese er se tile a tara, er i lu nahan cii kpa kanyi kwagh se fe?
11 Se mba a ityom igen i eren ior mba ve lu mbananjighjigh a vese imôngo ga laa? Se mba a mi. Se fa ser “tar cii ngu sha ikev i Orbo.” (1 Yohane 5:19) Se fa kwagh u Yesu yange ôr sha kwagh u mbahenen nav yô, a kaa wener: “Ve mba ior i tar ne ga, er Mo kpaa M lu or u tar ne ga nahan.” Kpa, se mba shin tar ne, ka shin u̱ se ye shi se me ye, shi se mba eren akaa agen kpa shin u̱. (Yohane 17:11, 15, 16) Nahan se mba a ityom i eren tar ne. Ka ityom i nyi? Apostoli Peteru na mlumun sha mpin la. Yange nger washika er shighe shi kpuaa u a tim gar u Yerusalem la hen Mbakristu mba ken Ashia u Kiriki la, man vegher ugen u kwagh u yange nger ken washika la wase se u fan er se tile sha kwaghfan a tar ne yô.
12. Ka sha nyi gbenda Mbakristu ve lu “ushirmbaiorov man iorvannya” man kwagh la na yô, vea palegh u hôngor iyol a nyi?
12 Hiihii yô, Peteru kaa wener: “Ne mbadoon mo ishima, ne mba ne lu ushirmbaiorov man iorvannya kpaa, m ngu zamber a ven mer: Nyagh nen asaren a iyolough a a nenge ityav a uma u ken ishima la.” (1 Peteru 2:11) Sha mnenge u ken jijingi yô, Mbakristu mba mimi mba “ushirmbaiorov man iorvannya” sha ci u kwagh u ve har uuma vev sha mi jim jim yô ka ishimaverenkeghen i lun uma gbem sha won la—mba i shigh ve mkurem ken jijingi yô vea yem sha, kpa “iyôngo igen” la yô ia lu uma ken paradiso shin tar. (Yohane 10:16; Mbafilipi 3:20, 21; Mbaheberu 11:13; Mpase 7:9, 14-17) Kpa asaren a iyolough kanyi? Kwagh ne kua ambaakaa er isharen i inyar man isharen i eren shagba man i eren idya man asaren a i pase ér ka “iwuhe” man “hua u eren” la.—Mbakolose 3:5; 1 Timoteu 6:4, 9; 1 Yohane 2:15, 16.
13. Asaren a iyolough nga “nenge ityav a uma u ken ishima [yase] la” nena?
13 Sha kpôô yô, amba a asaren la nga “nenge ityav a uma u ken ishima [yase] la.” Nga a vihi mlu wase vea Aôndo, nahan a gbihi ishimaveren yase i Orkristu (“uma” wase) la shin bo. Ikyav i tesen yô, aluer se maa isharen ken akaa a dang yô, se fatyô u nan ‘nagh ku uma, icighannagh ku doon Aôndo’ a ayol a ase je kpa? Aluer se gba ken to u uyôughyôughmbaakaav yô, shi se ‘ker tartor hiihii’ nena? (Mbaromanu 12:1, 2; Mateu 6:33; 1 Timoteu 6:17-19) Kwagh u a hembe doon yô, ka u dondon ikyav i Mose la, geman ijime a akaa a tar ne aa lu meen se la man veren tom u Yehova hiihii ken uuma asev. (Mateu 6:19, 20; Mbaheberu 11:24-26) Ka kwagh u hange hange u i gbe u se er sha u tilen sha kwaghfan a tar ne je la.
‘Zende Nen Wanger Wanger’
14. Hii nan ve se Mbakristu ka se nôngo u zenden zende u wanger wangere?
14 Kwagh ugen u vesen shi ngu ken mkaanem ma Peteru ma dondon la, ér: “Zende wen u hen atôatyev u̱ lu wanger wanger, sha u aluer mba lamen sha a ven er ka mbaaferev yô, ve̱ nenge aeren a en a dedoo man ve̱ civir Aôndo sha iyange i Una va sôron ne la.” (1 Peteru 2:12) Se Mbakristu ka se nôngo u eren kwagh sha er una lu ikyav hen mbagenev yô. Ka se hen kwagh kpoghuloo ken makeranta. Sha ajiir a tom a ase kpa ka se er tom a ishima i môm man sha mimi—shin aluer orvesen wase ka nana lu gbilinor je kpaa. Hen ya u i lu nom shin kwase tseegh a ne jighjigh la, nom shin kwase la ka nan nôngo sha tahav mbu nan cii sha u dondon akaawan a Kristu. Kwagh ne ka i lu kwagh u ican kpishi, kpa se fa ser ieren yase i dedoo i doo Yehova ishima shi ashighe kpishi ka i̱ yar tom sha mba ve lu Mbashiada ga la sha gbenda u dedoo.—1 Peteru 2:18-20; 3:1.
15. Se fa ser aeren a dedoo a Mbashiada mba Yehova ve eren la i fa a wuee nena?
15 Akaa a ior ve ôr sha iyol i Mbashiada mba Yehova aa i nger ken ityakerada ken anyom a a kar ne tese er ve kpishi ve ker cio u lun a aeren a dedoo her yô. Ikyav i tesen yô, ipipaabaver i ken tar u Italia i í yer ér Il Tempo la kaa ér: “Ior mba ve eren tom imôngo vea Mbashiada mba Yehova pase ér, ka mbatomov mba lun a mimi iyol kpishi, mba ve lumun a kwagh u ve ne jighjigh a mi je i gande yô, nahan kpa, ve kuma iwuese sha ci u aeren a ve a dedoo la.” Ipipaabaver i í yer ér Herald i ken gar u Buenos Aires, ken tar u Argentina, kaa ér: “Ken anyom a karen ne Mbashiada mba Yehova tese ér ve mba ior mba eren tom kpoghuloo man mba ve numben sha kwagh u ve lu eren ga man mba veren ishima sha kwagh man mba ve cie Aôndo yô.” Sergei Ivanenko ka ikpurorfantakerada ken tar u Russia, a kaa wener: “I fa Mbashiada mba Yehova sha hanma ijiir sha tar cii ér mba ior mba ve kor tindi tsembelee man hemban je yô mba ior mba ve te kpandegh doo doo yô.” Orvesen u nengen sha iyaagh ki gen ken tar u Zimbabwe ki yange Mbashiada tema mkohol u vesen ker la kaa wener: “M nenge Mbashiada lu sangen ikya pipaa shi kiren ahungwa akôngo kpaa. I ese ijiir la wang je hemba er yange i vande lun la. Ônov enev mbakiriki mban mba a kwaghfan iyol tsôô. Sarem er tar cii ma u iv a Mbashiada mba Yehova yô.”
Mbakristu mba We Tindi Ikyo
16. Se wa nena vea mbautahav mba tar nee man ka sha ci u nyi?
16 Peteru shi ôr kwagh sha kwagh u ieren yase a mbautahav mba tar ne la. A kaa wener: “Waan nen hanma tindi u ior ve we la ikyo sha ci u Ter—shin a lu tor u a hembe cii, shin a lu ugomna mba tor a tindi ve sha u ve̱ tsahan mbaerenafer kpa ve̱ gema ve̱ wuese mba ve eren sha mi la. Gadia ishima i Aôndo yô, kape i lu ne, ka u né eren dedoo man né cir abumeaior zwa sha lanegh vegh ye.” (1 Peteru 2:13-15) Ka se lu a iwuese kpishi sha akaa a gomoti a er a wasen se la, man u dondon kwagh u mkaanem ma Peteru la yô, se mba kor atindi a ve shi se mba te kpandegh kpaa. Shin er se fe ser Aôndo na ugomoti ian u tsahan mba peren atindi nahan kpa, kwagh u vesen u a ne ve se we ikyo sha atindi a ior mba ve lu hemen shin tar ne yô ka “sha ci u Ter.” Ka ishima i Aôndo ve lu hemen ye. Bee kera yô, se soo u eren kwagh u a tsaha se, u una va a ilyahan sha iti i Yehova la ga.—Mbaromanu 13:1, 4-7; Titu 3:1; 1 Peteru 3:17.
17. Shighe u ‘ior mba lanen kwagh’ ve hendan a vese yô, ka vangertiôr u nyi se fatyô u lun a mini?
17 Kwagh ngu a er i vihi yô, ‘ior mba lanen kwagh’ mbagen mba ve lu a tahav yô mba tôvon se a ican sha igbenda igenegh—imba er u eren mbaaie sha iyol yase sha u vihin se iti nahan. Kpa, ashighe kpishi mbaaie vev mbara ka ve due ken igbar sha shighe u Yehova a soo yô, tsô ve hingir u cirin zwa sha “lanegh vegh” tsembelee je. Ieren yase i Mbakristu la ngi pasen ior mba ve lu ôron kwagh u mimi la. Ka nahan ve mbatomov mba gomoti mba ve lu a mimi iyol yô mba ve shi wuese se ér se mba ior mba eren akaa a dedoo ye.—Mbaromanu 13:3; Titu 2:7, 8.
Se Mba Ikpan i Aôndo
18. Er se lu Mbakristu yô, ka sha nyi igbenda se fatyô u palegh u lahan ian yase i se lu a mi i eren kwagh sha asema a ase laa?
18 Peteru maa ta icin wener: “Lu nen er mba ve lu ken uikangen ga nahan, kpa mlu wen u ken uikangen ga la a̱ de gem a̱ hingir ne kwagh u yisan ifer a mi ga; lu nen ikpan i Aôndo.” (1 Peteru 2:16; Mbagalatia 5:13) Mfe u se fe mimi mba ken Bibilo nyian ne pase se sha ikyev i atesen a ukwaghaôndo mbaaiev la tuhwa. (Yohane 8:32) Heela tseegh ga, se mba a ian i eren kwagh a mkighir shio, shi se fatyô u tsuan akaa a se soo kpaa. Kpa, se mbá yaren tom a ian yase i se lu a mi u eren kwagh u se soo la dang dang ga. Shighe u ka sea tsuan ahuraior a ase man akondo a ase a huan man hwe u se eren man iemberyolough i i doo se—kua di kwaghyan u ka ka man kwaghman ne kpa—ka se umbur ser, Mbakristu mba mimi mba ikpan i Aôndo, nahan mbá eren kwagh u a doo asema a ve ga. Ka se tsua u eren Yehova tom, aa u lun ikpan i asaren a ase a iyolough shin aeren a ior ve tume ityou eren man igbenda i he i tar u za dugh a mi i eren kwagh la.—Mbagalatia 5:24; 2 Timoteu 2:22; Titu 2:11, 12.
19-21. (a) Se mba nengen mbahemen tar nena? (b) Mbagenev tese ér ‘anmgbianev vev doo ve ishima’ nena? (c) Ka tom u nyi se hembe lun a mini?
19 Peteru shi kaa wener: “Waan nen ior cii iko, anmgbianev ve̱ doo ne ishima, cian nen Aôndo, waan nen tor iko.” (1 Peteru 2:17) Er Yehova Aôndo a ne uumace tahav mbu hemen sha aan kposo kposo je, se kpaa se na nen uumace mbara icivir i í lu i ve yô. Msen je kpa ka se er sha ci ve, sha er se zua a ian i eren tom wase u pasen kwagh bem bem ken mciviraôndo yô. (1 Timoteu 2:1-4) Er se lu eren nahan ne je kpaa, se mba a ‘dooshima sha anmgbianev asev.’ Hanma shighe ka se lu eren kwagh sha ci u iwasen i anmgbianev asev mba ken Kristu, ka lu sha ci u vihin ve a vihi ga.
20 Ikyav i tesen yô, zum u tôôm wan gba hen atô u ikweior igen ken tar ugen ken Afrika yô, aeren a Mbashiada mba Yehova a Orkristu nana lu a mi la kera lu kwagh u ken sanger ga. Ipipaabaver i ken tar u Switzerland i i yer ér Reformierte Presse la i kaa ér: “Ken inyom i 1995 la, mzough u i yer ér African Rights (Ian i Ior i Afrika) la . . . fatyô u tesen ken igbar ér ucôôci cica cii yange ve lu a ci [ken num la] saa di Mbashiada mba Yehova tseegh.” Zum u ibaver i num ne kaa gbungur gbungur tar cii ungwa yô, Mbashiada mba Yehova mba ken ityar i ken Yuropa tindi a kwaghyan man mcimbim fele hen anmgbianev vev man ior mbagenev ken tar la mba kwagh tser ve la. (Mbagalatia 6:10) Ve yar tom sha mkaanem ma Anzaakaa 3:27 la, ér: “De nyum u eren kwagh u dedoo a mba ve kom un la ga, zum u u lu a tahav mbu eren un yô.”
21 Nahan kpa, tom ngu u ú hembe lun a inja a icivir i nan ior mba hemen tar, man dooshima u se lu a mi sha anmgbianev asev la je kpaa. Kanyi tom laa? Peteru kaa ér: “Cian nen Aôndo.” Se mba Yehova a injô hemba hanma orumace cii ca je. Kwaghôron ne ka u mimi nena? Man se fatyô u veren ityom i se lu a mi hen Aôndo man i se er mbahemenev mba tar ne la vough vough nena? A lu nan ikyar sha mbampin mban cii ken ngeren u a dondo la.
Ú Umbur Kpa?
• Kanyi tom Mbakristu ve lu a mi u eren hen tsomboro?
• Se fatyô u tesen ieren i nan naagh ken tiônnongo nena?
• Ka ityom i nyi se lu a mi hen ior mba tar nee?
• Ka mbamtsera mba nyi ka ve va sha u eren aeren a dedoo a a til tseer tseere?
[Study Questions]
[Picture on page 19]
Tsombor u Orkristu ua fatyô u lun ijiir i zuan a iember nena?
[Pictures on page 20]
Hii nan Mbashiada mba Yehova ve doo ayol a ve yum nahana?
[Pictures on page 20]
Se fatyô u tesen dooshima hen anmgbianev asev aluer sea fa ve sha ashe ga je kpaa nena?