Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

‘Lu Nen Ken Kwaghôron Wam Zan Zan’

‘Lu Nen Ken Kwaghôron Wam Zan Zan’

‘Lu Nen Ken Kwaghôron Wam Zan Zan’

“Aluer nea lu ken kwaghôron Wam zan zan yô, ne mba mbahenen Av mimi je.”—YOHANE 8:31.

1. (a) Kanyi kwagh yange Yesu undu shin tar ne shighe u á kôndo á yem sha laa? (b) Ka mbampin mba nyi se time sha mi?

 SHIGHE u Yesu Kristu, Orwan imaagh ki kwaghaôndo u Mbakristu la kôndo yem sha yô, yange undu ma takerada shin maa zege iyou i a umbur un a mi shin kohol inyaregh kpishi sha shighe u lu shin tar ne la ga. Kpa kwagh u á undu yô, lu mbahenen nav, shi yange ôr akaa a or nana er keng keng ve nana lu orhenen yô. Sha kpôô yô, ken Ivangeli i Yohane la, Yesu ter akaa a hange hange atar aa antior u i sar nan u lun ordondon na cii, nana er keng keng yô. Akaa a i gbe u or a er ne kanyi akaa? Kanyi se fatyô u eren sha er se er akaa nee? Se fatyô u veren ishima sha er se ayol a ase se kuma u lun mbahenen mba Kristu nyian nena? *

2. Er i nger ken Ivangeli i Yohane nahan, kanyi i lu kwagh u hange hange u or nana er ve nana lu orhenene?

2 Er mase shin di iwer ataratar i Yesu una kpe yô, á za ken gar u Yerusalem á za pase ikpelaior i̱ i kohol ker u eren Iniongo i Atumbe i yange i er sati jimin la kwaghaôndo. Sha nahan yô, shighe u i er iniongo ne nyôr atô la nahan, “mbagenev ken ikpelaior kpishi na Un jighjigh.” Yesu za hemen a kwaghpasen, nahan sha iyange i masetyô i iniongo ne kpaa, “ior kpishi na Un jighjigh.” (Yohane 7:10, 14, 31, 37; 8:30) Tsô Yesu gema ishima ver sha ior mbahev mba ve na un jighjigh ne, nahan a ôr ve kwagh u hange hange u i gbe u or nana er ve nana lu orhenen er apostoli Yohane nger nahan, wener: “Aluer nea lu ken kwaghôron Wam zan zan yô, ne mba mbahenen Av mimi je.”—Ka se se nger i yier ye; Yohane 8:31.

3. Ka ieren i nyi i gbe u or a lu a mi sha er nana “lu ken kwaghôron u [Yesu] zan zan” naa?

3 Mkaanem ma yange Yesu ôr ne, u ngu wer yange lu kaa ér ior mbahev mba ve ngohol ityesen na ne ve ban a ban a jighjigh u nan ga. Kpa, yange lu tesen ér aluer mba ken kwaghôron na zan zan, shi ve za hemen u wan ishima yô, mba a ian i hingir mbahenen nav mbamimi. Ve lumun kwaghôron na, kpa hegen ne gba u vea za hemen u lun ken kwaghôron shon. (Yohane 4:34; Mbaheberu 3:14) Sha kpôô yô, Yesu yange nenge wener ishimawan ka ieren i hange hange sha ci u mbadondon nav, je yô, ken kwaghôron na u masetyô vea mbaapostoli nav u i nger ken Ivangeli i Yohane la, kwa har cii Yesu taver ve ishima wener: ‘Za nen hemen u dondon mo.’ (Yohane 21:18-20) Mbakristu mba tsuaa mbara kpishi yange ve er nahan vough. (2 Yohane 4) Kanyi yange i wase ve u wan ishima?

4. Kanyi yange i wase Mbakristu mba tsuaa mbara u wan ishima?

4 Apostoli Yohane, un u lu orhenen u jighjigh u Kristu je kuma upuembaanyomov utaankaruhar la yange ôr kwagh ugen u a lu hange hange yô. A wuese Mbakristu mba jighjigh, a kaa wener: “Ne taver iyol man kwaghôron u Aôndo kpaa ngu ken a ven man ne hemba orbo.” Mbahenen mba Kristu mbara wa ishima shi za hemen u lun ken kwaghôron u Aôndo her sha ci u kwaghôron u Aôndo a lu ken a ve zan zan yô. Kwaghôron ne yange doo ve ishima kpen kpen je. (1 Yohane 2:14, 24) Nyian ne kpaa, sha er se fatyô u “taver ishima zan zan mkur” yô, a gba u se ver ishima ser kwaghôron u Aôndo ngu ken a vese zan zan. (Mateu 24:13) Se fatyô u eren kwagh ne nena? Se zua a mlumun sha mpin ne ken injakwagh igen i Yesu yange ôr yô.

‘U Ungwan Kwaghôron’

5. (a) Ka inya atô kposo kposo i nyi Yesu a ter ken injakwagh na igeneghe? (b) Ivor man inya i ken injakwagh i Yesu la tile sha ityough ki nyi?

5 Yesu yange ôr injakwagh igen i ortanivor u á te ivor la, man i̱ nger kwagh ne ken Ivangeli i Mateu man Marku kua Luka. (Mateu 13:1-9, 18-23; Marku 4:1-9, 14-20; Luka 8:4-8, 11-15) Er ú lu ôron ungeren mban ne yô, ú nenge wer kwagh u a lu tseer tseer ken injakwagh ne yô, ka mhaa u ivor shon i môm i haa sha inya atô kposo kposo, nahan i lu menden gbenda môm ga la. Inya i hiihii la taver, í sha uhar la civir ga, man í sha utar la di usaa wuha cir í. Inya i sha unyiin la ka “inya i dedoo,” ngi er inya i itiar igen la nahan ga. Sha mpase u Yesu iyol na a ne sha kwagh ne yô, ivor la ka loho u Tartor u ú lu ken Mkaanem ma Aôndo la, man inya gema tile sha ityough ki ior mba mlu u ken ishima ve a lu kwagh môm ga yô. Shin er ior mba ve til sha ityough ki inya atô kposo kposo ne ve eren akaa agen kwagh môm nahan kpa, ior mba ve lu inya i dedoo la yô mba a aeren aa a ne ve kaha kposo a ior mbagenev mban cii yô.

6. (a) Inya i sha unyiin i ken injakwagh i Yesu la ngi kposo a atô a inyaa atar agen la nena, man inja i kwagh ne ér nyi? (b) Kanyi i lu hange hange i ia wase se mba se lu mbahenen mba Kristu ne u tesen ishimawana?

6 Ngeren u ken Luka 8:12-15 la tese ér ior mba ve til sha ityough ki atô a nyaagh a a nyiin ne cii, ‘ungwa kwaghôron’ la. Nahan kpa, mba ve lu a “ishima i mimi i dedoo” yô er kwagh hemba di u ‘ungwan kwaghôron la’ tseegh tsô la. Ve ‘kusu un shi ve ume atam sha ishimawan.’ Er inya i dedoo la i leghem shi i ze shimi yô, amise a ivor i sha inya ne za shin atô inya, sha nahan yô, ivor ne mende ume atam. (Luka 8:8) Sha gbenda shon môm, mba ve lu a ishima i mimi la kav kwaghôron u Aôndo shi ka kwagh u injaa hen a ve, man ve penda ishima ve sha mi kpaa. (Mbaromanu 10:10; 2 Timoteu 2:7) Kwaghôron u Aôndo ngu ken ve her. Sha nahan yô, mba umen atam sha ishimawan. Er se lu mbahenen mba Kristu yô, doo u Mkaanem ma Aôndo ma a doo se ishima kpishi je, man kwagh ne ngu hange hange sha er se tese ishimawan yô. (1 Timoteu 4:15) Nahan yô, se fatyô u maan imba dooshima u lun a mi kpishi sha Mkaanem ma Aôndo ne nena?

Mlu u ken Ishima man Mhen u Henen sha Kwagh Kpoghuloo

7. Ka kwagheren u nyi nahan a zough kôôsôô a ishima i dedoo?

7 Ver ase ishima nenge kwagheren u Bibilo i zough ishima i dedoo sha mi acin imôngo ne. “Ishima i orperapera ka i henen imokwagh i ia ôr yô.” (Ka se se nger i yier ye; Anzaakaa 15:28) “Akaaôron a ken zwa wam man mhen wam u ken ishima, ve̱ lu kwagh u kuman We ishima, TERE.” (Ka se se nger i yier ye; Pasalmi 19:14) “Mhen u ken ishima yam kpaa, una lu sha mkav.”—Ka se se nger i yier ye; Pasalmi 49:3.

8. (a) Zum u se lu ôron Bibilo yô, doo u se palegh nyi, man doo u se er nyi? (b) Ka mbamtsera mba nyi ka se zua a mi sha u gbidyen kwar sha Mkaanem ma Aôndo aa msen u erene? (Wa kwagh u a lu ken akwati u a kaa ér ‘Ve Taver ken Mimi’ la kpa ker.)

8 Gba u se kpa se hen sha Mkaanem ma Aôndo man sha ityom na a iwuese, man a msen u eren, vough er mbangeren Bibilo mban kpa yange ve er nahan. Zum u se lu ôron Bibilo shin ityakerada i i̱ har sha Bibilo yô, doo u se er kwagh inja er se mba ior mba zenden ayem ayem nengen akaa a igbetar, mba ka ve zende sha ajiir a doonashe kposo kposo, ve sar di tôôn ufoto tseegh, ve lu a shighe u nengen akaa a doonashe ne vighe vighe ga la ga. U ma se er nahan yô, zum u se lu henen Bibilo yô, se tôô nen shighe se tile nen a ishima shimi, se nenge nen kwagh u se lu ôron ken Bibilo la vighe vighe. * Mkaanem ma Aôndo ka ma bende a ishima yase, shighe u se tem ving se lu gbidyen kwar sha kwagh u se er la yô. Ka ma bende a mlu wase u ken ishima la shi ma kôôm mhen wase kpaa. Shi ka ma mgbegha se u eren msen hen Aôndo ôron un kwagh u a lu ken atô u ishima yase yô. Sha nahan yô, ka se hemba varen a Yehova, shi mdoo u Aôndo a doo se ishima la ngu a mgbegha se u zan hemen u dondon Yesu sha shighe u se tagher a mbamtaver je kpaa. (Mateu 10:22) Sha mimi yô, u henen sha kwagh u Aôndo a kaa la ka kwagh u hange hange aluer se soo ser se za hemen u lun a jighjigh zan zan mkur yô.—Luka 21:19.

9. Ka nena se ver ishima ser ishima yase za hemen u ngohol kwaghôron u Aôndo?

9 Injakwagh i Yesu la shi tese ér mbamtagher mbá mba ka ve tagher ivor i i̱ lu kwaghôron u Aôndo la u vesen yô. Sha nahan yô, aluer ka u se za hemen u lun mbahenen mbajighjigh yô, doo u se (1) kav akaa aa a lu mbamtagher mba i̱ ter ken injakwagh ne mba ve til sha ityough ki inya i bo la, man (2) se nôngo sha u yangen shin palegh akaa ne. Ka sha nahan ve, se ver ishima ser ishima yase za hemen u ngohol ivor i Tartor ne shi ivor shon ne ngi umen atam kpaa ye.

Ikyav i U Haan “sha Gbenda” la Ka u Uven Ityough ken Akaaeren

10. Pase er inya i hiihii i ken injakwagh i Yesu la i lu yô, shi pase inja i i kpaa.

10 Inya i hiihii i ivor i hee sha i la ngi “sha gbenda,” ape i “ndyar” ivor shon “angahar” la. (Luka 8:5) Inya i sha gbenda u yemen ken sule u alakema ngi i taver tsô, gadia ior ka ve shi karen ndyaren i̱ angahar kpii. (Marku 2:23) Sha gbenda shon môm, mba ve de ér akaaeren kpishi a ken tar ne a ya ve shighe shi a pande ve agee a eren kwagh yô, vea nenge ér ve ngee a akaaeren je gande u vea maa iwuese i lun a mi a ishima ve cii sha kwaghôron u Aôndo la. Ve ungwa kwaghôron ne, kpa ve hen sha kwagh u ve ongo la ga. Nahan ishima ve wa akpema her tsô. Cii man ma á hii u doon ve ishima la nahan “diabolo va, va tsuwe ve kwaghôron la ken asema kera, sha u ve̱ de ne jighjigh i̱ yima ve ga” yô. (Luka 8:12) Se fatyô u yangen imba kwagh ne kpa?

11. Ka nena se fatyô u yangen mlu u ishima yase u hingir er inya i i̱ civir yôô?

11 Akaa nga kpishi a se fatyô u eren sha u yangen ishima yase u hingir er inya i sha gbenda i ma kwagh a fatyô u menden her ga la. Inya i í ndyar i̱ angahar i civir yô, aluer i̱ hide i tsôghol í shi i de u karen gbenda her yô, ia fatyô u hiden leghem sha inja i kwagh una mende sha i̱ yô. Kape u tôôn shighe henen Mkaanem ma Aôndo shi gbidyen kwar sha ma la kpaa, una fatyô u nan ishima yase ia hingir er inya i dedoo i menden iyiav je la. Kwagh u vesen u a lu sha kwagh ne yô, ka u nôngon wer mayange je ú uve ityough ken akaaeren a uma ga. (Luka 12:13-15) Kpa nôngo hanma shighe yô, lu a shighe u henen sha “akaa a a hembe lun a inja” ken uma yô.—Mbafilipi 1:9-11.

Ikyav i U Haan “sha Ikuu” la Ka Mcie u Cian Kwagh

12. Kanyi i lu ityôkyaa jighilii i i̱ ne ve ivor i i̱ mende sha inya i sha uhar i Yesu a ter ken injakwagh na la i use kera?

12 Zum u ivor i hee sha inya i sha uhar ne yô, ngi gbe lun di hen inya tsô er ivor i i̱ hee sha inya i hiihii la nahan ga. Ngi i ta amise i vese. Kpa zum u oo u te sha i̱ yô, oo la tsee gande i̱ i use kera. Nahan kpa, ver ase ishima nenge kwagh u vesen u a lu sha kwagh ne yô. Ka mtsee u oo u tsee la a lu ityôkyaa i vesen i i̱ ne ve ivor i i̱ mende ne i use kera ga. Gadia ivor i i̱ mende sha inya i dedoo la kpa oo ta i baveraa je, kpa i use kera ga—sha kpôô yô, ngi vesen a vese tsembelee. Kanyi i ne ve mkposo a lu nahana? Yesu pase kwagh u a ne ve imendenegh mbin mbi use kera yô, á kaa ér ka “sha ci u inya i civir her ga” man “i zough a mndolom ga yô.” (Mateu 13:5, 6; Luka 8:6) “Ikuu” ka inya i ka i za shimi ga tsô i wa tembe-agboghol yô, man ka í na ivor i kanshio u wan amise yemen shin inya tsembelee ape amise la aa zua a mndolom shi aa kôr shin inya gbang gbang yô. Ivor i i̱ mende la use kera sha ci u inya za shimi ga yum.

13. Ka unô ior ve lu er inya i i̱ civir ga laa, man kanyi i lu ityôkyaa jim jim i i̱ ne ve ka ve er kwagh sha gbenda u ka ve er laa?

13 Vegher u injakwagh ne tile sha ityough ki ior mba “ve rumun kwaghôron la saan saan” shi ve dondo Yesu sha gbashima “sha anyangem kpeghee” yô. (Luka 8:13) Shighe u “mkighir u sha ican shin mtev u sha ican” a te sha ve kpishi er oo nahan yô, ka ve nyôr mciem, je yô, ve kera lu a iember man agee ga, tsô ve de u dondon Kristu. (Mateu 13:21) Kpa ka tôvacan a lu ityôkyaa jim jim i i̱ ne ve ve nyer mciem ga. Kera je kpa, i vande tôvon mbahenen mba Kristu umiliôn umiliôn a ican sha igbenda kposo kposo kpa ve za hemen u tesen jighjigh ve her. (2 Mbakorinte 2:4; 7:5) Ityôkyaa jim jim i mbagenev ka ve nyôr mciem, nahan ve kera fatyô u tilen ken mimi ga yô, ka mlu u ken ishima ve u a lu er ka vande la, u ngu a na ve kanshio u gbidyen kwar vighe vighe sha akaa a injaa man sha akaa a ken jijingi la. Sha nahan yô, mdoo u Yehova man kwaghôron na a doo ve ishima la ngu a vese ga shi a taver ga kpishi je i gande u vea wa ishima a tôvacan. Or nana fatyô u palegh imba kwagh ne sha u a de eren nan ga nena?

14. Ka aaven a nyi i doo u hanmaor asange asange nana tôô sha er nana yange mlu u ken ishima i nan u hingir er inya i i̱ civir ga laa?

14 Gba u hanma or nana ver ishima ér mbamtagher mba ve lu er vande nahan, imba er ishima i yuan kpishi man ieren i sha atseregh i or wan iyol i nan ikyo tseegh shin aeren a vihin tsung a ken myer man amba la nahan, nga nan ken ishima ga. Aluer or vande ngun a imba mtagher ngura nahan kpa, tahav mbu kwaghôron u Aôndo a lu a mi la mbua fatyô u dughun kwagh ne kera. (Yeremia 23:29; Mbaefese 4:22; Mbaheberu 4:12) A been kera yô, msen u eren shi gbidyen kwar sha kwagh u nan hen la una wase u ‘môôr kwaghôron’ la ken atô u ishima i nan. (Yakobu 1:21) Kwagh ne una na nan tahav mbu wan ishima sha ashighe a iyol i kpe nan yô, shi nana zua a ishimataver i zan hemen u lun a jighjigh sha shighe u nan tagher a ameen je kpaa.

Ikyav i ken “Atô u Usaa” la Ka u Lun a Asema Ahar

15. (a) Er nan ve i doo u se hemba veren ishima fan kwagh u inya i sha utar i Yesu a ter laa? (b) Shighe ka una karen yô, kanyi akaa nga a za hemen sha inya i sha utar nee, man er nan ve kwagh ngu a lu nahana?

15 Doo u se hemba veren ishima fan kwagh u inya i sha utar i i̱ lu a usaa ne, gadia inya ne war been inya i dedoo la sha igbenda igenegh. Ivor ka i mende sha inya i lun a usaa ne i wa amise doo doo je, er inya i dedoo nahan. Sha hiihii u imendenegh mbi hev mbin ka mbia vesen a vese sha inya i dedoo man sha inya i lun a usaa la yô, mkposo lu sha mvese u mbi lu vesen la ga. Nahan kpa, shighe ka una karen yô, akaa nga a er aa ka a hingir u imbishi imendenegh ki sha inya i lun a usaa la yô. Usaa ka ve mende sha i, nahan ngi i kera lu er inya i dedoo la nahan ga. Imendenegh ki kiriki ne ka kia nguren vesen yô, ‘usaa mba ve lu vesen a ki imôngo’ la ve gba sasen kwagh a ki. Nahan sha anshighe kpuaa vor u ú mende ne man usaa ka ve sase mngerem man iwanger kua ian i vea vese her yô, kpa shighe ka una nguren karen yô, usaa mbara ve vese ve hemba vor ne, ve ‘imbishi ú.’—Luka 8:7.

16. (a) Ka unô ior ve lu er ka inya i i̱ lu a usaa la nahana? (b) Sha kwagh u ungeren mba Ivangeli mbautar la ve er yô, kanyi i til sha ityough ki usaa?—Nenge ngeren u shin kpe la.

16 Ka unô ior ve lu er ka inya i í mende usaa nee? Yesu pase ér: “Ka mba ve ongo, kpa sha ijende ve la anzughul a nyian ishima man inyaregh man ugurgurmbaakaav mba uma ne gema imbishi ve, ve kera ume atam ga.” (Luka 8:14) Ior mbagenev ka ve nôngo ér vea ngohol kwaghôron u Aôndo kpa sha shighe shon môm shi ve keren “ugurgurmbaakaav mba uma ne,” vough er ivor i ortanivor la man usaa ka ve vese hen ijiir i môm sha shighe môm nahan. I̱ lôô mimi u kwaghôron u Aôndo ken asema a ve, kpa akaa agenegh a ve lu zendan a ityô la nga sasen kwagh a mimi ne. Nahan ishima ve i sha injakwagh la ka i kera lu i môm ga. (Luka 9:57-62) Kwagh ne ngu a na ve kanshio u tôôn shighe eren msen shi gbidyen kwar vighe vighe sha kwaghôron u Aôndo. Kwaghôron u Aôndo nyôr ken ve tsembelee ga, sha nahan yô, a doo ve ishima tsung sha gbenda u una wase ve u wan ishima ga. Nahan tegh tegh tsô, akaa a taregh nga a kar a hemba asaren a ve a ken jighjigh la, zan zan je yô akaa ne nga a hingir u “imbishi ve.” * Nenge imba er mkur u mba Yehova a doo ve ishima a ishima ve cii ga ne a vihi sha wono!—Mateu 6:24; 22:37.

17. Kanyi akaa nahan i gbe u se tsua u eren ken uma wase sha er usaa mba sha injakwagh mba Yesu a ôr ken injakwagh na la vea imbishi se ga yôô?

17 Aluer akaa a ken jijingi hemba gban se kwagh a akaa a iyolough yô, anzughul man ugurgurmbaakaav mba tar ne vea fatyô u imbishi se ga. (Mateu 6:31-33; Luka 21:34-36) Mayange je se gba nen uwer u ôron Bibilo shi gbidyen kwar sha kwagh u se er la ga. Aluer se pande akaaeren ken uma wase kpishi yô, se hemba zuan a shighe u veren ishima shi eren msen shighe u se lu gbidyen kwar sha kwagh la. (1 Timoteu 6:6-8) Mbacivir Aôndo mba ve er nahan yô—ka mba ve wuhe usaa kera sha er ivor i umen atam i i̱ mende la ia hemba zuan a mngerem man iwanger man ian i ia vese la—mba zuan a iveren i Yehova. Sandra u a lu anyom 26 yô, kaa wener: Zum u ka mea gbidye kwar mea nenge averen a m zough a mi ken mimi ne yô, ka m kav mer tar ne ua fatyô u nan se kwagh môm u a kar sha averen ne ga!—Pasalmi 84:11.

18. Se fatyô u lun ken kwaghôron u Aôndo her shi lun Mbakristu mba wan ishima nena?

18 Sha kpôô yô se cica cii, agumaior man mbaganden kpaa, se mba se lu mbahenen mba Kristu ne, aluer kwaghôron u Aôndo za hemen u lun ken vese her yô, se kpa se fatyô u lun ken kwaghôron u Aôndo her shi se fatyô u wan ishima kpaa. Nahan yô, se ver nen ishima mayange inya i ken ishima yase i sha injakwagh la i de taver gbang gbang shin i zan shimi ga ze ga, shin usaa ve mende sha i̱ ga, kpa inya ne i̱ leghem shi i̱ za shimi kpaa. Sha gbenda ne yô, se fatyô u ngohol kwaghôron u Aôndo tsembelee je man se “ume atam sha ishimawan.”—Luka 8:15.

[Footnotes]

^ Ken ngeren ne yô, se lu timen sha kwagh u hiihii ken akaa a i gbe u se er la. Akaa ahar agenegh aa i gbe u se er la yô, se lu ôron kwagh sha á ken ungeren mba ve dondo mban.

^ U tesen ikyav yô, shighe u ú er msen u lu gbidyen kwar sha kwagh u ú ôr ken Bibilo la yô, ú fatyô u pinen iyol you wer: ‘Kwagh u m ôr ne tesem ieren i môm shin aeren agenegh a Yehova kpa? Kwagh ne gba zua sha itinekwagh i Bibilo nena? Me fatyô u yaren tom a kwagh ne ken uma wam shin me yar tom a mi u wasen mbagenev nena?’

^ Sha kwagh u ungeren mba Ivangeli mba utar mba injakwagh i Yesu la ve er yô, anzughul man ugurgurmbaakaav mba tar ne imbishi ivor la, man anzughul shon yô ka: “Anzughul a tar ne a nyian ishima,” man “icugh i inyar,” man “asaren a sha akaa agen cii” kua “ugurgurmbaakaav mba uma ne.”—Marku 4:19; Mateu 13:22; Luka 8:14; Yeremia 4:3, 4.

Ú Na Mbamlumun Wer Nyi?

• Er nan ve i gbe u se ‘lu ken kwaghôron u Yesu zan zana’?

• Se fatyô u den ser kwaghôron u Aôndo a za hemen u lun ken asema a ase nena?

• Ka anza a ior a nyi a til sha ityough ki inya atô a inyiin a Yesu a ôr kwagh u á laa?

• U fatyô u zuan a shighe gbidyen kwar sha kwaghôron u Aôndo nena?

[Study Questions]

[Box/Picture on page 18]

‘Ve Taver Ken Mimi’

HANMA inyom yô, ior kpishi mba ve lu mbahenen mba Kristu anyom imôngo hegen ka ve tese ér ve “taver ken mimi.” (2 Peteru 1:12) Kanyi i wase ve u wan ishima? Nenge ase akaa agen a ve ôr ne.

“Sha mkur u hanma iyange yô, ka m ôr Bibilo shi m er msen. Mea been yô m hide m hen sha kwagh u m er la.”—Jean, á er batisema ken inyom i 1939.

“Ka mea gbidye kwar mea nengen er Yehova, un u a hemba cii la, á soo se kpishi nahan kwagh la ngu a na m fa je mer kwagh u zan iyol ngu ga, shi ngu a nam agee a zan hemen u lun a jighjigh kpaa”—Patricia, á er batisema ken inyom i 1946.

“M kôr cio u zan hemen u civir Yehova her sha u lun a ieren i dedoo i henen Bibilo shi pendan ishima sha ‘akaacimin a Aôndo’ la.”—1 Mbakorinte 2:10; Anna, á er batisema ken inyom i 1939.

“Ka m ôr Bibilo man ityakerada i í har sha Bibilo aa awashima u timen nengen er ishima yam i lu yô, man fan mbaawashima av kpaa.”—Zelda, á er batisema ken inyom i 1943.

“Ashighe aa hemban doon mo yô, ka ashighe a ka mea due sha akôngo mea lam a Yehova ken msen mea ôr un hanma kwagh u a lum ken ishima yô.”—Ralph, á er batisema ken inyom i 1947.

“Ka m hii hanma sev sha u henen ivur i sha hanma iyange shi ôron Bibilo. Nahan ka m zua a kwagh u he u me gbidyen kwar sha mi ken sev mbura yô.”—Marie, á er batisema ken inyom i 1935.

“Mo yô, u timen sha avur a ma takerada u ken Bibilo la ka kwagh u mgbeghan mo ishima ker kpen kpen.”—Daniel, á er batisema ken inyom i 1946.

Ka hanma shighe nahan ka ú tôô shighe ú er msen ú gbidyen kwar sha mkaanem ma Aôndo?—Daniel 6:10; Marku 1:35; Aerenakaa 10:9.

[Picture on page 21]

Sha u hemban nan ishima yase sha akaa a ken jijingi yô, se fatyô u ‘umen atam sha ishimawan’