Mba Tôvon Ve A Ican Sha Ci U Kwagh U Perapera

“Saan mba i eren ve ican sha ci u kwagh u perapera la iyol.”—Mateu 5:10.

1. Er nan ve yange i va a Yesu hen Pontiu Pilatu, man lu nyi kwagh Yesu lu ôrôô?

 “KA SHA ci u nahan i marem, shi ka sha ci u nahan kpaa M ve shin tar ne, sha er Me pase mimi ye.” (Yohane 18:37) Yesu ôr mkaanem man shighe u i va a na hen Pontiu Pilatu, Orromanu u lu Gomna u Yudia la. Í va a Yesu hen a na sha ci u á soo ér una va un inya, shin sha ci u Pilatu lôhô un ér a va un inya ga. Kpa ityôkyaa yô lu sha ci u mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda wa un aie iyol ér ngu or u ifer u a kom ku yô.—Yohane 18:29-31.

2. Kanyi kwagh Yesu yange eree, man lu nyi gema due kere?

² Yesu fa doo doo ér Pilatu ngu a tahav mbu pasen un tuhwan shin nan ian ér i wua un. (Yohane 19:10) Kpa kwagh ne yàngè un u pasen Pilatu kwagh u Tartor vangertiôr ga. Er uma u Yesu lu sha zongo nahan kpa, á yar tom a ian la á er shiada hen orhemen u ipaventar la. Shiada i Yesu er ne cii kpa, í kure un ijir i kuugh, á kpe ku u nyoon tsung sha kon u mtsaha sha ci u shiada na i eren.—Mateu 27:24-26; Marku 15:15; Luka 23:24, 25; Yohane 19:13-16.

Lu Orshiada shin Lu Or u Í Woo Nan sha Ikyaa i Jighjigh u Nana?

3. Sha ayange a i lu ngeren Bibilo la yô ikyav i ishember i “or u i woo nan sha ci u jighjigh u nan u nan” la lu nyi, kpa ikyav i ishember ne nyian ér nyi?

³ Ior kpishi nyian ne nenge ér or u i woo nan sha ikyaa i jighjigh u nan yô ka or u nàn war zan inja kwagh môm a or u norom sha kwagh, ú nan eren kwagh i karen ikyaa inya yô. Ior mba ve lumun ku sha ci u kwagh u ve ne jighjigh a mi, hemban cii je yô jighjigh u nan sha kwaghaôndo cii, ashighe kpishi ka i nenge ve ér mba ior mba wan tswam shin mba van a zayol hen ityô. Nahan kpa, í zua a ishember i or u i woo nan sha ci u jighjigh u nan u nan la ken ishember i ken zwa Grika i i yer ér (mar’tys) la, man sha ayange a i lu ngeren Bibilo la yô, í fa ishember ne ér “orshiada,” inja na yô ka or u nan til hen atejir nan pase kwagh u nan fe ér ka u mimi yô. Kpa ken masejime yô, í va gema ishember ne hingir “or u nan ne uma u nan sha u eren shiada” shin or u ku u nan ú er shiada yô.

4. Yesu lu orshiada er tsuaa la í fa ishember i or u i woo nan sha ikyaa i jighjigh u nan u nan nahan la nena?

⁴ Yesu lu or u eren shiada sha kwagh u mimi  er tsuaa la i fa inja i ishember ne nahan. Á kaa a Pilatu wener, un va sha u va ‘pasen mimi.’ Shiada i á er la doo ior mbagenev kpa mbagenev yô doo ve ga. Akaa a mbagenev ken ve ungwa Yesu ôr shi ve nenge un er la doo ve, nahan ve na un jighjigh. (Yohane 2:23; 8:30) Ikpelaior jimin cii yô loho na la doo ve ga, kpa loho la hemba vihin mbahemenev mba kwaghaôndo mbara cii. Yesu lu kaa a anmgbianev nav mbananjighjighga la ér: “Tar fatyô u kôron ne ihom ga; kpa Mo yô, u kôrom ihom sha ci u M pasen kwagh u u Mer, aerenakaa a u ka a bo yô.” (Yohane 7:7) Er Yesu lu pasen mimi yô, mbahemenev mba tar la jimin cii asema vihi ve a na, nahan ve wua un. Sha kpôô yô, yange lu “Orshiada (ka marʹtys je la) u jighjigh man u mimi.”—Mpase 3:14.

“Vea Kôr Ne Ihom”

5. Shighe u Yesu hii tom na u pasen kwagh la, á ôr kwagh u tôvacan ér nyi?

⁵ Yange i tôv Yesu a ican tsung shi á tsengakaan a mbahenen nav ér ve kpa a tôv ve a ican nahan. Shighe u Yesu hii tom na u pasen kwagh la á ôr kwagh a ior ken Ityesen na i sha Uwo la ér: “Saan mba i eren ve ican sha ci u kwagh u perapera la iyol, gadia tartor u Sha ka u ve je. Saan ne iyol zum u ka a heen ne, a tôvon ne a ican, man a teren ne sha hanma inja i ifer sha aie, sha ci Wam yô, ember nen, i̱ saan ne ken ishima tsung, gadia injar yen vese Sha.”—Mateu 5:10-12.

6. Shighe u Yesu lu tindin mbaapostoli mba 12 mbara yô, á kaa a ve ér nyi?

⁶ Yesu ngur va tindin mbaapostoli mba 12 mbara yô, á kaa a ve ér: “Kura nen ayol a en sha ior; gadia vea kôr ne vea za na hen mbamkohol mba mbaajiriv, man vea gbidye ne ken ushinagoge vev kpaa; je yô, á va a ven sha ishigh ki ugomna man utor kpaa sha ci Wam, sha er i̱ hingir mpase her a ve man her atôatyev kpaa yô.” Kpa a lu mbahemenev mba kwaghaôndo tseegh vea tôv mbahenen a ican ga. Yesu shi kaa ér: “Anngô ugen una na anngô na ugen ken ku, ter ugen di kpaa una na wan na nahan; ônov vea hendan a mbamaren vev, vea na á wua ve. Ior cii vea kôr ne ihom sha ci u iti Yam; kpa u nana taver ishima zan zan mkur yô, ka nan nana war ye.”  (Mateu 10:17, 18, 21, 22) Atsan a Mbakristu mba sha derianyom u hiihii ve̱ ya la ka ikyav i tesen ér mkaanem ma Yesu man kure sha mi vough.

Ve Wa Ishima Zan Zan

7. Er nan ve Sefanu yange hingir u kpen sha ci u shiada na i erene?

⁷ Yange mba woo Yesu shighe karen kpuaa nahan, maa Sefanu hingir or Kristu u hiihii u yange i wua un sha ci u lu eren shiada sha kwagh u mimi. Yange ‘iv a mrumun u sha mhôôn man agee, nahan a er akaa a kpilighyol man uivande mba vesen hen ikpelaior.’ Mbakwaghaôndo mba ve lu hendan kwagh a na la “fatyô u hemban mfe man Jijingi u un ôron kwagh a min la ga.” (Aerenakaa 6:8, 10) Ishima vihi ve ker tsung nahan ve gbidye Sefanu ve za due a na sha Mkohol u mbaajiriv, ka atejir u hemban u Yuda je la, heen kpa á cia ior mba ve lu wan un kwagh iyol sha aie ne ga, nahan á er shiada hen ve wanger wanger. Nahan kpa ken masejime yô, mbaihyomov mba Sefanu, orshiada u jighjigh ne, wua un.—Aerenakaa 7:59, 60.

8. Mbahenen mba ken Yerusalem la yange ve er nena sha tôvacan u i va a mi sha ve zum u i wua Sefanu kera laa?

⁸ Mba woo Sefanu kera ayange nga kar yô “zegemtev u sha ican mough sha nongo u Kristu u u lu ken Yerusalem la. Ve cii i sambe ve ken ityar i Yudia man i Samaria, mase shin mbaapostoli tseegh.” (Aerenakaa 8:1) Mbakristu yange ve de shiada u eren sha ci u mba tôvon ve a ican yumu? Mayange ga, ngeren la kaa a vese ér “mba i sambe ve la yô, ve yem han han, ve lu yôôn Loho u Dedoo.” (Aerenakaa 8:4) A shi nan kpa yange a lu ve ken ishima er apostoli Peteru kpa yange lun un ken ishima zum u á kaa ér: “Ka u sé hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior” la. (Aerenakaa 5:29) Er i lu tôvon ve a ican nahan kpa, mbahenen mba jighjigh, mba lun a ishimataver ne za hemen a tom ve u eren shiada sha kwagh u mimi ne, shin er ve fa ér aluer ve er nahan yô vea seer yan ican nahan kpaa.—Aerenakaa 11:19-21.

9. Kanyi tôvacan nahan mbadondon mba Yesu yange ve za hemen u zuan a mini?

⁹ Sha kpôô yô, tôvacan ne hide ijime ga cii. Hiihii yô, í ôr se kwagh u Saulu—or u yange lumun ér i ta Sefanu awen i wua la—ér ‘er lu suwen u tan kume sha mbahenen mba Ter man shi u wuan ve kpaa yô, a za hen zegepristi a za sôn un er a̱ nger uwashika hen ushinagoge mba ken Damaseku sha u aluer una za zua a mba ve lu sha gbenda la yô, a lu nomso shin kasev kpaa, una va a ve uikangen ken Yerusalem.’ (Aerenakaa 9:1, 2) Shi ka va kom er inyom i 44 S.W. la yô, “Herode za ave sha u una er mbagenev ken nongo u Kristu ican. A wua Yakobu, anngô u Yohane, sha sanker.”—Aerenakaa 12:1, 2.

10. Ka akaa a a er se kwagh u tôvacan a nyi nahan i nger ken Aerenakaa man ken Mpase?

¹⁰ Ajiir agen ken takerada u Aerenakaa a se er kwagh sha mi ga la kpaa nga a ungeren mba lun gbekeke, mba ve er se kwagh u akaren aa mbajighjigh ve wa ishima a mi man er í wuhe ve ken purusu kua tôvacan u ve tagher a mi la, ken ve yô lu Paulu, un u ngise vanden tôvon ior a ican kpa ken masejime yô va hingir apostoli la, man ikyav tese ér Nero Tor u Roma yange wua un sha shighe u inyom i 65 S.W. la nahan. (2 Mbakorinte 11:23-27; 2 Timoteu 4:6-8) U masen yô, takerada u Mpase u yange í nger ú ken mbee u derianyom u hiihii la ôr se ér i wuhe apostoli Yohane u lu orbeenyol hen shighe la la, ken icile i Patemo “sha ci u mkaanem ma Aôndo man sha ci u shiada u Yesu.” Mpase shi ôr kwagh u “Antipa orshiada Wam u jighjigh la kpaa, un u i wua un” ken Peregamu la.—Mpase 1:9; 2:13.

11. Akaa a Mbakristu mba tsuaa mbara yange ve tagher a mi la tese mimi u mkaanem ma Yesu lu kaa a ve ér a tôv ve a ican la nena?

¹¹ Akaa ne cii tese mimi u mkaanem ma Yesu ôr a mbahenen nav ér: “Lu vea tôvom a ican yô,  ne kpaa vea tôv ne a ican” la. (Yohane 15:20) Mbakristu mba jighjigh mba tsuaa mbara yange ve wa iyol ve kegh a kegh u tagher a ikyaren i hemban cii, ka ku je la—inja na yô a er ve ican zan zan vea kar kpen shin a kôr ve a gbihi inyamkyume gayô a wua ve sha igbenda igen—nahan ve wa iyol u tagher a akaa ne sha u vea er tom u Ter Yesu Kristu na ve, kaa a ve ér: “Né lu mbapasen kwagh Wam ken Yerusalem man ken Yudia cii kua Samaria kpaa, zan zan á ar ken ikighir i tar” la.—Aerenakaa 1:8.

12. Er nan ve mtev u tôvon Mbakristu a ican la i lu kwagh u sha ashighe a karen ken ijime la tseegh ga?

¹² Aluer ma or hen ér ka sha ayange a karen la tseegh imba bo tôvacan ngun nahan yange va sha mbadondon mba Yesu yô, nan hen shami ga. Paulu, un shon u un kpa yange i tôv un a ican kpoghuloo er se vande nengen nahan, nger wener: “Mba i sar ve pe zenden sha mciviraôndo ken Kristu Yesu cii, á tôv ve a ican.” (2 Timoteu 3:12) Peteru ôr kwagh u tôvacan nahan ér: “Gadia ka sha kwagh ne je i yer ne ye, gadia Kristu kpaa ya ican sha ci wen, A ver ne ikav je sha u né dondo Un ijime yô.” (1 Peteru 2:21) Hii sha shighe la je zan zan va ar ken “ayange a masejime” a tar ungun ne ne, i za hemen u kôron ior mba Yehova ihyom her shi mba tswamen ve her kpaa. (2 Timoteu 3:1) Sha tar jimin cii, ugomoti mba sha nomor man ugomoti mba patii kpaa tôv Mbashiada mba Yehova a ican sha ashighe kposo kposo, ashighe agen yô ka i va a tôvacan ne sha asande a ve, ashighe agen di í va a mi sha ve jimin cii.

Er Nan Ve Í Ker Ve Ihyom shi Í Tev Ve a Icanaa?

13. Kanyi i doo u mbacivir Yehova mba sha ayange ne vea fa ken ishima sha kwagh u tôvacana?

¹³ Shin er se kpishi nyian se lu a ian i pasen kwagh shi zan mbamkombo a zayol shio nahan kpa, doo u se umbur kwagh u Bibilo i kaa ér “mluashe u tar ne ngu karen kera” la. (1 Mbakorinte 7:31) Akaa a fatyô u geman ken tugh môm gaegh, nahan saa se vande wan ago ken ishima man sha mhen man ken jijingi, ga yô se gba je a ngôôr ga. Nahan yô, kanyi se er sha u kuran ayol a ase? Gbenda u vesen u se kura ayol a ase yô ka u fan wang er i hii ve Mbakristu mba ve lu a bemshima shi ve kor tindi ne nahan i ker ve ihyom shi i tev ve a ican kpaa yô.

14. Peteru pase ér kanyi i lu ityôkyaa i i ne ve yange i tôvon Mbakristu a icanaa?

¹⁴ Apostoli Peteru ôr kwagh u tôvacan ken washika na u hiihii u yange nger sha shighe u inyom i 62 zan zan 64 S.W. la, zum u i lu tôvon Mbakristu mba ken Zegetartor u Roma cii a ican la. Á kaa a ve ér: “Ne mbadoon mo ishima, bocan u a ve sha a ven sha u karen ne a kar la, a̱ de kpiligh ne iyol er ka kwagh u cier iyol man a va tser ne ga.” Peteru za hemen pase ve mkaanem man, kaa ér: “Mô wen nana̱ de yaan ican er ka orwuanor shin ormbaiv, shin or u eren ifer shin or u amber sha akaa nahan ga. Kpa aluer orgen nana ya ican er Orkristu yô, kunya u̱ de ker nan ga, kpa nana̱ civir Aôndo ken Iti ne.” Peteru pase ér mba yan ican ka sha ci u ve er kwaghbo yum ga, kpa ka sha ci u mba Mbakristu yum. Luun er vea nyer iyol ken “ijimba i eren i ganden ikaa inya” er ior mba ve kase ve la lu eren nahan yô, yange ma ve ngohol ve ave ahar. Kpa sha kpôô yô, i tôv ve a ican lu sha ci u mba eren tom u mbadondon Kristu ve lu a mi u eren la yum. Nyian kpaa kape i lu tôvon Mbakristu mba mimi a ican vough je la.—1 Peteru 4:4, 12, 15, 16.

15. Ka mkposo u nyi a lu sha gbenda u í eren kwagh a Mbashiada mba Yehova nyiana?

¹⁵ Í wuese Mbashiada mba Yehova ken igbar sha ajiir kposo kposo sha tar cii sha ci u mzough ve man ijoughave i ka ve lu a mi shighe u ve kumbu mbamkohol vev shin shighe u ve lu maan kwagh la, shi í wuese ve sha ci u mimi ve man ishimataver ve man aeren a ve a dedoo man uma u ve eren hen tsombor ve kua iyolwuhan ve man ieren ve a mbagenev. * Gema di sha vegher ugen yô, er se lu ngeren kwagh ne zan a mi ave ne í tswer tom u Mbashiada shin í cir ú ken ityar je kuma ityar 28, shi ve kpishi í nzughur a ve, mbagen yô akaa saa ve sha ci u jighjigh ve u nan. Er nan ve i fe Mbashiada mba Yehova sha inja ve i dedoo, kpa í gem í cir tom ve shi í nzughur a ve  nahana? Man er nan ve Aôndo a ne ian kwagh a lu eren nahana?

16. Ka ityôkyaa i vesen i nyi i ne ve Aôndo a ne ian ér í tôv ior nav a icanaa?

¹⁶ Kwagh u hiihii yô, doo u se wa mkaanem ma ken Anzaakaa 27:11 ne ken ishima, ma kaa ér: “Wan wam, lu orfankwagh, na i saan mo iyol, sha er me gema me kaa imo a or u a laham yô.” Een, ilyaha ne ka sha ikyaa i ngise ngise i due a mi sha kwagh u or u nan kom u hemen tar cii la. Shin er akav a lu kpishi a mba ve til sha mimi hen Yehova ken uderimbaanyomov mba ve kar ken ijime imôngo la nahan kpa, Satan de ga ngu lahan Yehova her e̱r yange er sha ayange a orperapera Yobu la nahan. (Yobu 1:9-11; 2:4, 5) Sha kpôô yô, Satan ngu keren hanma gbenda cii sha kwa u masetyô u a lu nôngon wener una tese er ishenge na la i lu mimi ne, man ngu eren kwagh ne hegen u í ver Tartor u Aôndo u ú lu a ior mbajighjigh mba ve lu sha ikyev i ú man mba ve til sha ityough ki ú shin tar ne la. Ve mban cii vea za hemen u nan Aôndo jighjigh aluer ka nyityô kwaghtseren shin tôvacan una va sha a ve je kpa? Mpin ne ka mpin u hanma or u civir Yehova yô nana na ikyar sha mi iyol i nan yô.—Mpase 12:12, 17.

17. Mkaanem ma Yesu yange ôr ér “kwagh ne una gema á hingir ne ian i pasen kwagh Wam” la inja i ma ér nyi?

¹⁷ Yesu shi tese ityôkyaa igen i i ne ve Yehova a de mbacivir un ve lu yan ican la sha shighe u lu ôron mbahenen nav akaa a a va er sha shighe u ‘mkurtar’ yô. Á kaa a ve ér: “[A] va a ven sha ishigh ki utor man ugomna sha ci u iti Yam. Kwagh ne una gema á hingir ne ian i pasen kwagh Wam.” (Mateu 24:3, 9; Luka 21:12, 13) Yesu iyolna er shiada hen Herode man Pontiu Pilatu. Apostoli Paulu kpa yange i “va a [na] sha ishigh ki utor man ugomna.” Ter Yesu Kristu yange tese Paulu kwagh u una er yô, nahan á ker ian i una er shiada hen tor u hemba lun a tahav sha ayange la, á kaa ér: “Me za a ijir ne hen Shisar.” (Aerenakaa 23:11; 25:8-12) Sha ayange a ase ne kpa, ashighe kpishi mbamzeyol mbagen ka ve gema ve na a na se ian i eren shiada hen mbahemen tar man hen ior cii. *

18, 19. (a) Aluer se wa ishima a ameen yô kwagh ne una wase se nena? (b) Ka mbampin mba nyi se nenge sha mi ken kwaghngeren u a dondo nee?

¹⁸ U masen yô, u wan ishima a ameen man tôvacan la una wase se. Kwagh ne una wase se sha nyi gbenda? Orhenen Yakobu yange umbur mba ve lu Mbakristu a na imôngo mbara ér: “Anmgbianev av, i̱ lu ne kwagh u iember tseegh shighe u ameen atô kposo kposo aa va tser ne yô, gadia ne fa, mkar u i lu karen jighjigh wen u nan la ka a na ishima i taver.” Een, tôvacan una nyôôso jighjigh wase shi una taver ishimawan yase kpaa. Nahan se mba cie tôvacan je se mba gbidi akarkase iyol shin se mba keren gbenda u ruamabera a vende sha u se yevese tôvacan shin se bee a mi ga. Kpa, se mba ongo kwaghwan u Yakobu a we ér: ‘Ishima i taver, i̱ kure tom u i vough sha u sé lu vough man jimin, sé kera yina sha kwagh môm môm ga yô.’—Yakobu 1:2-4.

¹⁹ Shin er Mkaanem ma Aôndo ma wase se u fan er i hii ve i lu tôvon mbacivir Aôndo mba jighjigh mbara a ican man er i hii ve Yehova a de ér i tôv ve a ican nahan kpa, ú ngu wer mfe u se fe kwagh ne nahan ne na yô tôvacan hingir kwagh u zange u se wa ishima a mi ga. Kanyi ia na se agee a se wa shima a tôvacana? Shighe u se tagher a tôvacan yô kanyi i doo u se eree? Se ôr kwagh sha akaa a hange hange ne ken kwaghngeren u a dondo ne.

[Footnotes]

Ú Fatyô u Pasen Kpa?

• Yesu lu orshiada er tsuaa la i fa inja i ishember i or u i woo nan sha ikyaa i jighjigh u nan nahan la nena?

• Tôvacan yange bende a Mbakristu mba ken derianyom u hiihii la nena?

• Er Peteru a pase nahan, er nan ve yange i tôvon Mbakristu mba tsuaa mbara a icana?

• Ka atôakyaa a nyi nahan a ne ve Yehova a de i lu tôvon mbacivir un a icana?

[Study Questions]

[Pictures on pages 20, 21]

Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la yange ve ya ican lu sha ci u ve er kwaghbo yum ga, kpa lu sha ci u mba Mbakristu yum

PAULU

YAKOBU

YOHANE

ANTIPA

SEFANU