Kasev Mbakristu Mbajighjigh—ka Kasev Mba Civir Aôndo Mba Injaa

“Kumashe ka icugh, dooashe ka gbilinkwagh, kwase u cian TER yô, ka nan á wuese nan ye.”—ANZAAKAA 31:30.

1. Gbenda u Yehova a nengen mdoom ma orough la kaha kposo a gbenda u tar u nengen ma la nena?

 KWAGH hemba gban tar a mluashe u or, hemban je yô mluashe ukase. Nahan kpa, Yehova yô ka mlu u or u ken ishima la kwagh a hembe gban un a mi ye, man mlu u ken ishima ne una fatyô u hemban doon er or lu been iyol seer a seer la. (Anzaakaa 16:31) Sha nahan yô, Bibilo wa kasev kwagh ér: “Hwe wen a̱ de luun u ken won tsô ga, er gbatyou u gban nahan, shin u wan akaa a hweegh a zenaria shin akondo a zeren ga. Kpa i̱ lu or u ken myer u ken ishima la, a hwe u saan ishe ga, u ishima i legh legh man u lun ving la; ka kwagh u hemban sha mnenge u Aôndo je la.”—1 Peteru 3:3, 4.

2, 3. Kasev yange ve wase u samber a loho u dedoo ken derianyom u hiihii la nena, man yange i tsengaôron kwagh ne nena?

² Kasev kpishi mba i ter ve ken Bibilo la yange ve tese ieren shon i i kom iwuese ne. Ken derianyom u hiihii la, mbagen ken ve lu a ian icivirigh i eren Yesu man mbaapostoli nav tom. (Luka 8:1-3) Shighe va karen yô, kasev Mbakristu mbagen hingir mba pasen ivangel kpoghuloo je; mbagenev lu wasen nomso mba ken Kristu mba ve lu hemen la tsung je, ken ve yô lu apostoli Paulu; man mbagenev di ngohol ior sar sar kpishi, ve gema uyaav vev ve na i nyôron mbamkombo mba tiônnongo heregh.

³ Ruamabera yange tsengakaan je ér Yehova una yar tom a kasev sha gbenda u vesen sha u eren awashima na kure kure, kuren er a soo la. Ikyav i tesen yô, Yoel 2:28, 29 tsengakaan ér nomso man kasev kpaa, ikyaior man mbaganden vea ngohol icighan jijingi nahan vea samber a loho u dedoo u Tartor. Kwaghôron u profeti ne yange hii u kuren sha mi ken Pentekosti u 33 S.W. la. (Aerenakaa 2:1-4, 16-18) I na kasev mbagenev mba jijingi shighe ve mkurem la uiyua mba sha ivande, er iyua i ôron kwaghôron u profeti nahan. (Aerenakaa 21:8, 9) Gbashima u ikyumutya i anmgbianev mba kasev mba jighjigh mban yange wase u samber a Kwaghaôndo u Mbakristu fese fese ken derianyom u sha hiihii la. Sha nahan yô, ken inyom i 60 S.W. la apostoli Paulu nger wener i pase loho u dedoo la hen “akaa a i gbe a sha won cii.”—Mbakolose 1:23.

I Wuese Ve sha Ishimataver Ve man Gbashima kua Erdoo Ve Kpaa

4. Er nan ve Paulu lu a ityôkyaa i dedoo i wuese kasev mbagenev mba sha derianyom u hiihii mba ken tiônnongo u Kristu laa?

⁴ Apostoli Paulu ver se ikyav sha u wuese kasev  mbagen jighilii sha tom ve u pasen kwagh la—di er nyian kpa mbakuran mba ken Kristu kpa ve nengen tom u kasev mba lun a gbashima ve eren kpoghuloo la ér ka kwagh u injaa nahan. Kasev mba Paulu yange ter ve sha ati yô lu “Terufina man Terfosa mba ve eren tom tsung ken Ter” la, kua ‘Perse un u doonshima, u er tom kpishi ken Ter la.’ (Mbaromanu 16:12) Paulu ôr kwagh u Yuodia man Suntuki ér ve “er tom sha u pasen Loho u Dedoo a [na] imôngo tsung.” (Mbafilipi 4:2, 3) Prishila man nom na Akula kpaa er tom imôngo a Paulu. Je yô un man Akula “ver mon ve sha ci u uma” u Paulu, nahan kwagh ne mgbegha un ken ishima tsô á nger ér: “Ka mo tseegh m lu sughun ve ga, ka iniongo i Kristu i ken atôatyev cii kpaa.”—Mbaromanu 16:3, 4; Aerenakaa 18:2.

5, 6. Ka sha nyi igbenda nahan Prishila á ver ikyav i dedoo sha ci u anmgbianev mba kasev nyiana?

⁵ Kanyi yange i na Prishila gbashima man ishimataver nee? Se zua a kwagh u waren tan se iwanger sha kwagh ne ken Aerenakaa 18:24-26, ijiir la kaa avese ér yange sue nom na ken ijime nahan ve wase Apolo, or u fan kwaghôron, sha u seer pasen un mimi wanger wanger. Nahan ikyav tese ér, Prishila lu kwase u henen Mkaanem ma Aôndo kpoghuloo kua atesen a mbaapostoli kpaa. Sha nahan yô, lu a aeren a dedoo, lu kwase u injaa sha ishigh ki Aôndo man nom na, shi lu a inja hen tiônnongo u ngise la kpaa. Nyian kpa kape anmgbianev mba kasev mba ken Kristu mba ve eren tom kpoghuloo shi ve henen Bibilo a uwer gban shio shi ve ye kwaghyan u ken jijingi u Yehova á ne sha ikyev i “orkuranya u jighjigh” la kpa ve lu se a inja kpen kpen je la.—Luka 12:42.

⁶ Akula man Prishila yange vé ngohol ior doo doo kpishi. Paulu lu hen ya ve zum u lu eren tom tenti imôngo a ve ken Korinte la. (Aerenakaa 18:1-3) Shighe u ve va mough ve yem ken Efese shi ve va mough heela ve yem ken Roma la kpa ve za hemen u tesen erdoo u i fe Mbakristu a mi la, nahan ve gema ya ve ve na tiônnongo nyôron mbamkombo her. (Aerenakaa 18:18, 19; 1 Mbakorinte 16:8, 19) Numfa kua Maria, ngô u Yohane u i yilan un ér Marku la kpa yange ve na uyaav vev i nyôron mbamkombo mba tiônnongo her.—Aerenakaa 12:12; Mbakolose 4:15.

Mba Se a Inja Nyian Kpen Kpen

7, 8. Ka iti i dedoo i eren icighan tom i nyi kasev Mbakristu kpishi mba sha ayange ne ve lu a mini, man vea fatyô u lun a vangertiôr ér nyi?

⁷ Er sha derianyom u hiihii la nahan, nyian kpa kasev mba ken Kristu mba jighjigh mba eren tom u vesen, hemban je yô tom u pasen kwagh, u ú lu wasen u kuren awashima u Aôndo kure kure ne. Anmgbianev mba kasev mban mba a iti i dedoo kpen kpen! Hen ase sha ikyav i Gwen, u yange civir Yehova sha jighjigh hemba anyom 50 zan zan va kar kpen ken inyom i 2002 la. Nom na kaa nahan ér, “hanma or ken gar wase cii yange nan lan gbashima u Gwen lu a mi sha ivangel i pasen la ga. Nengen hanma or cii ér Yehova una tese nan dooshima na shi alaghga nana va ngohol uityendezwa nav kpaa. Jighjigh na u lu a mi hen Aôndo man nongoior na kua tsombor wase, man ishima i yange a taver se shighe u kwagh a ze se iyol la kpaa, lu kwagh u wasen mo kpishi kua mbayev asev sha shighe u lu uma se lu imôngo kundu kundu la cii. Ku na ne nyoon se je zua ga.” Gwen man nom na er ivese lu imôngo kuma anyom 61.

⁸ Kasev mba ken Kristu mba ve er noov man mba ve lu kwav udubu pue pue mba eren tom u pania man tom u mishen, nahan mba samber a loho u Tartor ken ugeri mba vesen kua angarev mba kiriki kpaa, man er ve lu eren tom ne nahan akaa a ve lu a mi la kuma ve. (Aerenakaa 1:8) Ve mban kpishi mba a uya ga shi ve mar ga sha er vea hemba lun a ian i eren Yehova tom yô. Kasev mbagen di mba suen noov vev mba ve lu mbakuran mba ningir sha la sha mimi, shi anmgbianev mba kasev mbagenev udubu imôngo kpaa mba eren tom ken iyaav mbi Betel sha tar jimin cii. Sha kpôô yô, kasev mba ve ne ayol a ve ne mba ken “akaainjaa a akuraior cii” a Yehova a tee a iv iyou na a iengem yô.—Hagai 2:7.

9, 10. Ior mbagen ken icombor igen tese iwuese sha ikyav i dedoo i kasev mbayaav mba ken Kristu kua ungô kpaa nena?

⁹ Sha mimi yô, kasev mba ken Kristu kpishi mba a ityom i eren hen tsombor; kpa, ve ver akaa a Tartor hiihii. (Mateu 6:33) Anmgbian u kwase ugen u lun kwav u a lu pania yô nger wener: “Jighjigh u nan u mama wam u tenger mayange ga la man ikyav na i dedoo i yange ver la lu kwagh u vesen u wasem m hingir pania u keke yô. Sha kpôô yô, lu  ikyarem u se eren tom pania imôngo u hemban cii.” Nom ugen ôr kwagh u kwase na, ngô u lun a mbayev mba kasev mba hian utaan wener: “Hanma shighe yô ya wase yange a lu sha ashe wang. Kwase wam Bonnie yange a sôr akaa a ver vough vough shi hanma kwagh a lu wang sha er kwagh ne una wase tsombor wase jimin cii ua ver ishima sha akaa a ken jijingi yô. Igbenda i yange wasen mo u vihin inyaregh sha inja sha inja la kpa wasem, nahan m eren tom sha ashighe ashighe kuma anyom 32, kwagh ne na yô m hemba zuan a shighe u nengen sha tsombor wase shi nengen sha akaa a ken jijingi kpaa. Kwase wam shi tese mbayev asev ér doo u vea eren tom kpoghuloo. M ngu a ma kwagh ugen môm u me ôr ga saa u wuese un tseegh.” Hegen Bonnie vea nom na mba eren tom ken ijiir tamen i Mbashiada mba Yehova sha tar cii la.

¹⁰ Nom ugen ôr kwagh u kwase na, ngô u ônov nav ve gande sha hegen yô, á kaa ér: “Aeren a Susan a a hembe doon mo cii yô ka mdoo u Aôndo a doo un ishima tsung man dooshima ua lu a mi sha ior, kua ikyo i wan na man mhôônom nam kua inja na i mimi la kpaa. Ngu a shi ôron hanma shighe ér Yehova kuma u se na un kwagh u a hembe doon cii yô—man er un iyol na a lu kwase u civir Aôndo shi a lu ngô kpaa yô, eren nahan hanma shighe.” Sha iwasen i Susan yô, nom na er ityom i ken jijingi sha aan kposo kposo, ityom ne wa tom u ortamen man tom u pania kpa ker, shi á er tom u ishuen ortamen u sôron atôônanongo kua tom u Kômatii u Wasen sha Kwagh u Iyouci la kpaa. Kasev mban ka kasev mba injaa sha shigh ki noov vev kpishi man Mbakristu mbagenev kpaa, man hemban je yô, sha shigh ki Yehova!—Anzaakaa 31:28, 30.

Kasev mba Injaa mba Ve Lu a Noov Ga La

11. (a) Yehova tese wener kwagh u kasev mbajighjigh, kpa hemban je yô kwagh u kasev mba côgholov gba un ishima nena? (b) Kasev mba côgholov mba ve lu Mbakristu man anmgbianev mba kasev mba jighjigh mbagenev mba ve lu a noov ga vea fatyô u lun a vangertiôr ér nyi?

¹¹ Yehova yange tese ikyo i wan sha kasev mba côgholov sha ashighe kpishi. (Duteronomi 27:19; Pasalmi 68:5; Yesaia 10:1, 2) Hegen kpa ngu a gema ga. Kwagh u kasev mba côgholov gba un ishima her kpishi, kpa ka ve tseegh ga, ungô mba ve lu yesen ônov tswen kua kasev mba ve tsough u eren nom ga shin mba ve lu a zua a Orkristu u injaa u vea vôso ga la kpa kwagh ve gba un ishima tsung je. (Malaki 3:6; Yakobu 1:27) Aluer we kpa ú ngu civir Yehova sha jighjigh, kpa ú ngu a ma Orkristu u nan lu ikyar ú u ken ivese ga je kpa, lu a vangertiôr wer ú gba kwagh sha ishigh ki Aôndo.

12. (a) Anmgbianev mba kasev mba ken Kristu mbagenev tese jighjigh ve hen Yehova nena? (b) Ka mlu u ken ishima u nyi nahan anmgbianev asev mba kasev ve lu wan ishima a mini?

¹² Hen ase sha ikyav i tesen i anmgbianev asev mba kasev mba ve er noov ga sha ci u mba eren tom sha kwaghwan u Yehova a we ér ve er noov “ken Ter tseegh” la. (1 Mbakorinte 7:39; Anzaakaa 3:1) Mkaanem ma Aôndo taver ve ishima ér: ‘Or u mimi yô, Yehova una tese nan mimi na.’ (2 Samuel 22:26) Kpa, ve kpishi ka ve ican tsung u lun kwav. Anmgbian u kwase ugen kaa ér: “M kange ishima gbang gbang mer me er nom ken Ter tseegh, kpa m haa mliam ashe acin imôngo sha ashighe a m nenge akar a am a vôso ior mba injaa mba ken Kristu, kpa mo m lu a vôso nom ga ne.” Anmgbian u kwase ugen di kaa ér: “M civir Yehova hegen hemba anyom 25. M kange ishima mer me za hemen u tilen sha mimi hen a na, kpa ashighe kpishi mtswenem ka ma na ishima i vihin kpishi.” Shi á kaa wener: “Anmgbianev mba kasev er mo nahan soo ér í taver ve ishima.” Se fatyô u  wasen anmgbianev mba kasev mba jighjigh mban nena?

13. (a) Kanyi se hen sha ikyav i ônkasev mba yange ve zaan wan u Yefeta u kwase inya laa? (b) Ka igbenda igen i nyi nahan se tese ikyo i wan sha anmgbianev mba kasev mba ve lu kwav ken tiônnongo u Kristu wase laa?

¹³ Ikyav igen i sha ayange a ngise la tese se gbenda môm u se fatyô u wasen ve yô. Zum u wan u Yefeta u kwase lumun wener una er nom ga yô, ior nenge ér a na naagh ku numben a mi ga. Nahan kanyi yange ve er sha u taver un ishima? ‘Ônkasev mba Iserael ve duen anyom anyom ve za waan icam i wuese wan u Yefeta Orgileadi ayange anyiin sha hanma inyom.’ (Mbaajiriv 11:30-40) Nahan se kpaa, doo u se wuese anmgbianev asev mba kasev mba ve lu kwav ve yaren tom sha tindi u Aôndo sha jighjigh la a ishima yase i môm. * Kanyi i lu gbenda ugen u se tese ser se wa ve ikyo? Zum u se lu eren msen hen Yehova yô se sôn nen un á wase anmgbianev asev mba kasev mbajighjigh mba doonshima mban ve za hemen a tom ve sha jighjigh. Ve kuma u se taver ve ishima se kaa a ve ser ve doo Yehova man tiônnongo u Kristu ishima kpishi shi mba a icivir sha shigh ki Yehova man tiônnongo kpaa.—Pasalmi 37:28.

Gbenda u Ormaren u Yesen Ônov Tswen Nana Za Ikyura Yô

14, 15. (a) Er nan ve i doo u Mbakristu mba ve lu ungô mba ve lu nengen sha uôn tswen vea zamber a Yehova ér á wase ve? (b) Ormaren u nan lu yesen ônov tswen nana fatyô u eren kwagh u a zough sha mbamsen mba nan nena?

¹⁴ Kasev Mbakristu mba ve lu mbamaren mba ve yesen ônov tswen a ikyar ve i ken ivese i wasen ve shio la kpaa mba tagher a mbamzeyol kpishi. Nahan kpa, vea fatyô u geman hen Yehova sha u a wase ve vea yar tom a atindiakaa a Bibilo sha u yesen ônov vev. Sha mimi yô, aluer ú ngu ormaren u yesen ônov tswen yô, ú fatyô u eren tom u ngô kua ter sha akaa cii ga. Nahan cii kpa, aluer ú sôn Yehova sha jighjigh wer á wase ú ú er ityom you i ú lu a mi kpishi la yô, una wase ú. U tesen ikyav yô: Tôô ase ken ishima you wer ya wou ngu sha igyungu, man ú gema ú ngu a ikyav mbi yuhwan mbi i gbe u ú tôô mbi ú yem a mi sha ya wou ne yô. Nahan ú tôô ikyav mbin sha ityou ú gba nôngon a mbi unden igyungu aluer ma mato ngu ikyua u una tôô mbi á yem a mi yôô? Mayange je ú er kwagh nahan ga! Kape i doo u ú er shighe u kwagh a ze ú iyol ken ishima kpishi je la, er ú lu a Yehova yô sôn un á wase ú, de nôngon wer ú tôô zayol la tswen ga. Sha kpôô yô, á kaa ér ú yila un. Pasalmi 68:19 kaa ér: ‘I̱ wuese Ter u A tee se ayange ayange yô.’ 1 Peteru 5:7 kpa kaa ér ú gema ishimanyian you cii ú haa Yehova, ‘gadia ka Un A lu koson we ye.’ Nahan zum u ú lu a mbamzeyol kpishi shi ishima i lu nyian we yô, haa mbamzeyol mban man ishimanyian la sha Ter wase u sha, eren kwagh ne nahan “gbem.”—1 Mbatesalonika 5:17; Pasalmi 18:6; 55:22.

¹⁵ Ikyav i tesen yô, aluer ú ngu ngô yô, a shi nan kpa ishima za ú iyol sha kwagh u mbayev ou, ú ngu cian wer ieren i mbakov ve mba ken makeranta la ia bende a ve shin ú ngu cian wer  alaghga vea tagher a akaa a karen jighjigh ve u nan. (1 Mbakorinte 15:33) Akaa a zan we iyol ken ishima a ngan nahan ka a sha inja je. Kpa ka akaa a ú fatyô u eren msen sha mi yô. Yô, er nan ú er msen a ônov ou imôngo sha akaa ne cii man ve yem makeranta ga, alaghga ú er kwagh ne nahan shighe u ne er ivur i sha hanma iyange la ne bee yô. Mbamsen mba eren a ishima i môm sha kwagh jighilii la vea shiishi mbayev ou ken ishima kpen kpen. Kohol cii yô, Yehova una na ú iveren aluer ú ngu tesen mbayev ou Mkaanem ma Yehova kure kure sha ishima wan yô. (Duteronomi 6:6, 7; Anzaakaa 22:6) Umbur wer, “ashe a Ter yô, nga sha mbaperapera shi veren ato sha zamber ve kpaa.”—1 Peteru 3:12; Mbafilipi 4:6, 7.

16, 17. (a) Kanyi kwagh wan ugen a er sha kwagh u dooshima u ngô na tese ve laa? (b) Ishimaveren i ngô ugen lu a mi sha akaa a ken jijingi la bende a ônov nav nena?

¹⁶ Hen ase sha ikyav i Olivia, ngô u lun a mbayev ataratar ne. Yange maren a mar wan na u masetyô la nahan maa nom na u lu or u nan jighjigh ga la undu tsombor na yem kwagh na, fese je maa Olivia gba yesen mbayev nav, tesen ve gbenda u Aôndo. Hen shighe la Darren, wan u Olivia u nomso lu anyom 5, hegen ngu anyom 31 shi ngu ortamen ken Tiônnongo shi ngu eren tom pania kpaa. Darren va lu dedoo ga kpoghuloo je, nahan kwagh ne seer nan Olivia ishimanyian, man zan zan hegen je kpaa angev mbun mbu zan un iyol her. Darren hide hen sha akaa a yange er un shighe u lu iyev la, nahan á kaa ér: “Zan zan hegen je kpa m umbur er yange m tema sha gambe m keghen mama yô. Hanma iyange yô á tema ikyua a mo á ôron mo Bibilo. Una been yô maa a gba wan mo icam i Tartor i í kaa ér ‘We Thank You, Jehovah’ la. * Zan zan nyian kpa ka icam i Tartor i í hembe doon mo je la.”

¹⁷ Olivia kôr cio u yesen ônov tswen sha ci u Yehova doo un ishima shi á suur sha na kpaa. (Anzaakaa 3:5, 6) Á tese inja i dedoo sha akaa a yange washima ér mbayev nav ve er yô. Darren kaa ér: “Hanma shighe yô, mama yange a lu taver se ishima ér se lu a ishimaveren u eren tom u pasen kwagh hanma shighe la. Kwagh ne na yô, anmgbianev av mba kasev unyiin kua mo sha mi se nyôr tom u pasen kwagh hanma shighe ne, ka di anmgbian wam u kwase môm tseegh a lu eren tom ne ga ye. Kpa, mayange akaa ne na mama kaa ihyagh sha ma shighe môm ga. Ka m nôngo kpoghuloo mer me dondo mama sha aeren a na a dedoo ne.” Sha mimi yô, ka mbayev cii ka ve vese ve hingir mbacivir Aôndo er ônov mba Olivia nahan ga. Kpa zum u ma ngô nan nengé sha afatyô u nan nan lu eren sha atindiakaa a Bibilo yô, nana fatyô u lun a vangertiôr ér Yehova una hemen nan sha dooshima shi una wase nan kpaa.—Pasalmi 32:8.

18. Se fatyô u tesen ser tiônnongo u Kristu u i lu Yehova a ne se ne doo se tsung nena?

 ¹⁸ Aôndo wasen se kpishi sha ikyev i tiônnongo u Kristu u a lu a aaven a yan kwaghyan u ken jijingi sha ashighe ashighe shi á lu a anmgbianev mba ken Kristu sha won cii kua ior mba ve vie ken jijingi mba ve lu “uiwua” kpaa la. (Mbaefese 4:8) Mbatamen mba jighjigh ka ve er tom kpoghuloo sha u taver hanma or ken tiônnongo, man mba hembe veren ishima sha ugbayol mba “ancôgholov kua kasev mba côgholov ken ican ve.” (Yakobu 1:27) Sha nahan yô, lu ikyua a ior mba Aôndo, mayange de paven iyol you lun tswen ga.—Anzaakaa 18:1; Mbaromanu 14:7.

U Wan Imo I Nom Ikyo la Ka Ieren i Dedoo Kpishi

19. Er nan ve m-ongo u kwase ungwan imo i nom u nan la á tese ér kwase ngu sha kwarkyaa ga, ga?

¹⁹ Yehova gba kwase ér a wasen nomsoor. (Genese 2:18) Nahan, m-ongo u kwase ungwan imo i nom u nan la tese ér kwase ngu sha kwarkyaa ga, ga. Kpa, kwagh ne tese icivir i kwase a lu a mi, shi na kwase ian i yaren tom a kwaghfan na u a lu a mi sha akaa kpishi la man mfe na sha gbenda u Aôndo a soo ér i lu la. Anzaakaa ityough 31 pase ityom kposo kposo i kwase u injaa eren ken Iserael sha ayange a ngise la. Yange nan wase mbaibanave shi nan môôr ikyon i wain shi nan yam sule kpaa. Een, “ishima i nom u nan, . . . suur sha a nan, [yange nan] de zuan a mtser ga.”—Ivur 11, 16, 20.

20. (a) Doo u kwase Kristu nana nenge mfe shin kwaghfan u Aôndo a ne nan sha akaa la nena? (b) Ka aeren a dedoo a nyi Eseter yange lu a mini, man sha ci u nahan yô Yehova yar tom a na nena?

²⁰ Ka hangen kwase u hiden a iyol ijime u a cie Aôndo yô u kenden a iyol i nan sha shin gban gesa a nom u nan ga. (Anzaakaa 16:18) Nan zende akaa a taregh ityô sha er nana zua a mkom ga, kpa nan yaren tom a mfe u Aôndo a ne nan la sha u eren mbagenev tom—er tsombor u nan kua mba ve lu Mbakristu a nan imôngo man mbawanndor a nan nahan, man hemban je yô, Yehova. (Mbagalatia 6:10; Titu 2:3-5) Hen ase sha ikyav i ken Bibilo i Torkwase Eseter. Shin er yange doo kwase nahan kpa, lu a iyol hiden ijime shi ungwan kwagh kpaa. (Eseter 2:13, 15) Zum u á er nom la, á na nom na, Tor Ahasueru icivir kpishi, lu er Vaseti, kwase u tor u tse la nahan ga. (Eseter 1:10-12; 2:16, 17) Shighe u Mordekai, anmgbian u Eseter u vesen wa un kwagh sha akaa a injaa la kpaa a ungwa imo na sha icivir—shighe u va hingir torkwase la kpa lu ungwan imo na her. Kpa ú ngu wer yange lu a lu a ishima i eren kwagh sha inja ga ze! Á pon Haman, or u ageegh u vihin kwagh u yange washima u timin Mbayuda yô. Yehova yar tom a Eseter sha gbenda u vesen sha u waren ior nav.—Eseter 3:8–4:17; 7:1-10; 9:13.

21. Kwase Kristu nana hemba lun kwase u injaa sha ishigh ki Yehova nena?

²¹ Sha kpôô yô, sha ayange a karen la man sha ayange ne kpaa, kasev mba civir Aôndo tese ér ve na ayol a ve sha ci u Yehova a ishima i môm shi ve na ayol a ve ken mcivir na kpaa. Sha nahan yô, kasev mbacian Aôndo mba a inja sha ishigh ki Yehova kpen kpen. Anmgbianev mba kasev mba ken Kristu, de nen Yehova a yar tom a jijingi na a gema ne kure kure hingir nen “ikagh” ki doonshima “ki i ser ki sha ci u hanma tom u dedoo yô.” (2 Timoteu 2:21; Mbaromanu 12:2) Mkaanem ma Aôndo ôr kwagh u amba ukase a civir un a injaa ne ér: “Na nan sha atam a ave a nan, man ityom i nan i̱ wuese nan hen ihindagar.” (Anzaakaa 31:31) Mkaanem man má kure sha hanma wen vough.

[Footnotes]

Baver We Kpa?

• Kasev Mbakristu mbagenev mba sha derianyom u hiihii la yange ve lu kasev mba injaa sha ishigh ki Yehova nena?

• Anmgbianev mba kasev kpishi sha ayange ase ne hingir kasev mba injaa hen Aôndo nena?

• Ka sha nyi igbenda nahan Yehova a suen ungô mba yesen ônov tswen man anmgbianev mba kasev mbagen mba ve lu a noov ga laa?

• Kwase nana tese a ishima i môm ér nan ngu ungwan imo i nom u nan nena?

[Study Questions]

[Box on page 29]

Akav A Se Hen Sha Mi Yô

A doo ú u henen sha akav agen seer aa kasev mbajighjigh mba i ter kwagh ve ken Bibilo la kpa? Aluer doo ú yô, ôr avur a ruamabera a i nger shin heen ne. Er ú lu gbidyen kwar sha kwagh u kasev kposo kposo mba i nger shin heen ne nahan, nôngo u zuan a atindiakaa a ú fatyô u yaren tom a mi ken uma wou sha gbenda u vesen yô.—Mbaromanu 15:4.

◆ Sara: Genese 12:1, 5; 13:18a; 21:9-12; 1 Peteru 3:5, 6.

◆ Kasev mba ken Iserael mba nan naagh a iyol tangen shio: Ekesodu 35:5, 22, 25, 26; 36:3-7; Luka 21:1-4.

◆ Debora: Mbaajiriv 4:1–5:31.

◆ Rutu: Rutu 1:4, 5, 16, 17; 2:2, 3, 11-13; 4:15.

◆ Kwase u ken Shunem: 2 Utor 4:8-37.

◆ Kwase u ken tar u Fenishia: Mateu 15:22-28.

◆ Marta kua Maria: Marku 14:3-9; Luka 10:38-42; Yohane 11:17-29; 12:1-8.

◆ Tabita: Aerenakaa 9:36-41.

◆ Ônov mba kasev unyiin mba Falibu: Aerenakaa 21: 9.

◆ Fibi: Mbaromanu 16:1, 2.

[Picture on page 27]

Ú wuese anmgbianev mba kasev mba ve ongo tindi u Aôndo sha mimi mba ve lu a er noov ga la kpa?

[Picture on page 28]

Ka akaa a nyi jighilii nahan á fatyô u eren msen a mbayev imôngo teren kwagh sha mi cii man vea yem makeranta?