Hanma Or Nana̱ Pase Icivir I Yehova
Hanma Or Nana̱ Pase Icivir I Yehova
“Na nen TER icivir man agee. Na nen TER icivir i i kom sha iti Na yô.”—Pasalmi 96:7, 8.
1, 2. Kanyi kwagh i̱ ne Yehova iciviri, man ka unô i we ve kwagh ér ve kpa ve yôô icivir na?
DAVIDI, wan u Yese, lu wannomso u kuran ilev u̱ vese ikyua a gar u Betelehem yô. Ashighe a yange á lu ken toho shighe u tugh mbu il i huan ving á kuran iyôngo i ter na tswen la, yange una kenger asan sha kwavaôndo acin imôngo! A shi nan kpa, shighe u icighan jijingi u Aôndo mgbegha un ve dugh icam i doon tsung i Pasalmi u sha 19 la yange hide umbur kwagh u asan ne vindi vindi, nahan á kaa ér: “Usha mba pasen icivir i Aôndo; kwavaôndo kpaa ngu tesen tom u ave Na. Nahan kpaa imo ve samber sha tar sha won cii, kua akaaôron a ve kpaa, zan zan ikighir i tar je.”—Pasalmi 19:1, 4.
2 Usha mba kpilighyol mba Yehova a gbe la mba yôôn icivir na sha hanma sev man hanma tugh a iliam shio, zwa kpaa mba a mi ga, shi mba ongo imo ve ga. Mayange je igbetar ia de u yôôn icivir i Aôndo ga, man ka sea hen sha icivir i igbetar a lu yôôn “tar sha won cii” a iliam shio, hanma or shin tar nan lu ungwan ne nahan, ka se mase kaven er se gbe ma kwagh ga yô. Nahan cii kpa, icivir i igbetar a lu yôôn ving ving ne tseegh kuma ga. I wa uumace mbajighjigh cii kwagh ér ve kpa ve yôô icivir ne hanma or nana ungwa. Orpasalmi ugen u i ter iti na ga yô ôr mba civir sha jighjigh cii mkaanem ma ma dugh hen Aôndo ne, wener: “Na nen TER icivir man agee. Na nen TER icivir i i kom sha iti Na yô.” (Pasalmi 96:7, 8) Ior mba ve ye ikyar a Yehova kangenaa cii saan ve iyol u dondon kwaghwan ne. Nahan kpa, u nan Aôndo icivir la wa nyi man nyi kere?
3. Er nan uumace ve ne Aôndo iciviri?
3 U nan Aôndo icivir la hemba kwaghôron u sha zwa tseegh tsô. Mbaiserael mba sha ayange a Yesaia la yôô icivir i Aôndo sha ityumbujôôgh ve, kpa ve kpishi ve lu a inja i mimi ga. Nahan Yehova ôr kwagh a ve sha ikyev i Yesaia wener: “Ior ne ve kporom her a Mo sha zwa ve, man ve civir Mo sha ityumbujôôgh ve, kpa asema a ve gema gba ca a mo.” (Yesaia 29:13) Iwuese i ambaaior ne lu wuese la cii, lu gbilin tsô. Aluer ka u iwuese yase ia lu i mimi yô, a gba u Yehova una doo se ishima sha mimi sha ci u se fa ser ka un á hembe icivir cii ye. Ka Yehova tswen a lu Orgbanakaa ye. Ka un a lu Uhembanagee ye, man ka un a hembe perapera sha won cii kpaa ye, shi un ka dooshima jim. Ngu imbor i myom wase shi ka un a lu Tor u Hembancii ua kom u mbashaav kua hanma or u nan lu shin tar kpaa nana wa iyol i nan sha ikyev na ye. (Mpase 4:11; 19:1) Aluer se na jighjigh ser akaa a i ôr ne ka mimi yô, se na un ase nen icivir a ishima yase cii.
4. Kanyi kwagh Yesu yange wa se u tesen se er se na Aôndo iciviri, man se er kwagh ne nena?
4 Yesu Kristu ôr se er se na Aôndo icivir yô. Á kaa ér: “Ka kwagh ne a ne Terem icivir ye, ka u ne ume atam kpishi la, man ne hingir mbahenen Av ye.” (Yohane 15:8) Se ume atam kpishi nena? Hiihii yô, ka sha u pasen “Loho u Dedoo u tartor” a ishima yase cii, nahan tesen ser se kohol akaa agen a i gbe á cii la u “ôron” kwagh u “mlu u [Aôndo] u i nengen a mi sha ashe ga” la. (Mateu 24:14; Mbaromanu 1:20) Heela tseegh ga, aluer se er nahan yô se iyol yase se gema ior vea hingir mbahenen shin se wase mbagenev vea gema ior vea hingir mbahenen mbahev mba vea seer sha mbacivir Yehova Aôndo, vea wuese un yô. Kwagh u sha uhar yô, ka u lun a ityamegh ki icighan jijingi shi nôngon kpoghuloo dondon aeren a Yehova Aôndo a a hembe cii la. (Mbagalatia 5:22, 23; Mbaefese 5:1; Mbakolose 3:10) Sha u eren nahan yô, aeren a ase a sha hanma iyange la nga a va Aôndo a icivir.
“Tar Sha Won Cii”
5. Pase er Paulu yange ôr kwagh u tom u Mbakristu ú ve lu a mi u nan Aôndo icivir sha u pasen mbagenev kwagh u jighjigh ve var var la.
5 Paulu lu nger washika hen Mbaroma, ôr ve var var er Mbakristu ve lu a tom u civir Aôndo sha u pasen mbagenev kwagh u jighjigh ve la yô. Kwagh u vesen u takerada u Mbaromanu u ôr yô ér, ka mba ve ne Yesu Kristu jighjigh la tseegh vea war ye. Paulu tese ken ityough ki sha 10 ki washika na ne ér, Mbaiserael mba marami mba sha ayange a na la lu nôngon ér vea lu perapera sha u dondon Tindi u Mose la, ve kera fa er “Kristu [lu] mkur u tindi” ga. Nahan yô, Paulu kaa ér: “Aluer u pase sha zwa wou wer, Yesu ka Ter, shi u na jighjigh ken ishima you wer, Aôndo nder Un shin Mbakpenev yô, ú war.” Hii sha shighe la je, “mkposo [kera] ngu hen Oryuda a Orgrika je ga, gadia ka Ter môm je A lu u ve cii ye, shi A ngee a akaa sha ci u mba ve yer sha iti Na la cii. Gadia hanma or u nan yer sha iti i Ter yô, nana war.”—Mbaromanu 10:4, 9-13.
6. Paulu yange tôô mkaanem ma i nger ken Pasalmi 19:4 la zua sha nyi?
6 Paulu maa pine mpin ne sha inja nahan ér: “Á er nan man ior vea yila sha iti i Un u ve ne Un jighjigh ga laa? Man shi á er nan man vea na Un jighjigh, Un u ve lu a ungwa kwagh Na ga laa? Man shi á er nan man vea ungwa aluer or u ôron kwaghaôndo nana lu ga yôô?” (Mbaromanu 10:14) Paulu ôr kwagh u Iserael wener: “Ka ve cii man ve ver ato sha Loho u Dedoo la ga.” Er nan ve Iserael ver ato ga? Ityôkyaa yô lu sha ci u ve ban a jighjigh u nan, ú ngu wer ve zua a ian i veren ato ga ze. Paulu tese ityôkyaa ne nahan sha u ôron mkaanem ma i nger ken Pasalmi 19:4 la, á tôô ma á zua sha tom u pasen kwagh u Mbakristu la, lu sha shiada u igbetar a lu eren a iliam shio la Paulu zua mkaanem man ga. Á kaa ér: “Ve ungwa je: Imo ve samber sha tar sha won cii, akaaôron a ve kpaa za ar sha akighir a taregh.” (Mbaromanu 10:16, 18) Een, er akaa a i gbe á a lu a uma ga la je kpa lu yôôn icivir i Yehova nahan, Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la kpa pase loho u dedoo u myom hanma ijiir cii, sha nahan yô ve wuese Aôndo “tar sha won cii.” Ken washika u Paulu nger hen Mbakolose la kpaa, á pase er loho u dedoo la yange u samber wuee yô. Á kaa wener, i yôô loho u dedoo “hen akaa a i gbe a sha won cii.”—Mbakolose 1:23.
Mbashiada mba Lun a Gbashima
7. Yesu kaa ér Mbakristu mba a nyi tomo?
7 A shi nan kpa, shighe u Paulu nger washika na hen Mbakolose la, Yesu Kristu kpe anyom kar er 27 nahan. Er nan ve tom u kwaghpasen yange u samber fele fele, ú yem ca je ú za ar ken Kolose ken anshighe kpuaa nahana? Kwagh ne er nahan sha ci u Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la lu a gbashima, nahan Yehova kpa ver gbashima ve la doo doo. Yesu lu tsengaôron wener mbadondon nav vea lu mbapasenkwagh mba lun a gbashima zum u a kaa ér: “Á vande ôron akuraior cii Loho u Dedoo ne keng” la. (Marku 13:10) Yesu seer tindi ugen u i nger ken avur a masetyô a Ivangeli i Mateu la sha kwaghôron u profeti ne, á kaa wener: “Nahan yô, za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen, eren nen ve batisema ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi, tesen nen ve u kuran akaa a M we ne kwagh sha mi cii.” (Mateu 28:19, 20) Yesu yange kôndo yem sha ica i lu a gba ga tsô maa mbadondon nav gba yaren tom sha kwaghôron na ne.
8, 9. Sha kwagh u Aerenakaa a ôr se yô, Mbakristu yange ve er tom sha tindi u Yesu la nena?
8 Yange mba haan mbadondon mba Yesu mba jighjigh mbara icighan jijingi sha Pentekosti u 33 S.W. la je maa kwagh u hiihii u ve er yô lu u za pasen kwagh, ôron ikpelaior i ken Yerusalem “uzegembaakaav mba Aôndo.” Kwaghpasen ve ne za ikyura kpen kpen, i er “ior er dubu utar nahan” batisema. Mbahenen za hemen u wuese Aôndo ken igbar man sha ishimatseen kpaa, shi iwuese ve ne va a akaa a dedoo.—Aerenakaa 2:4, 11, 41, 46, 47.
9 Ica kera gba ga je tsô maa tom u Mbakristu lu eren la kera lu kwagh u myer hen mbahemenev mba kwaghaôndo ga. Ishima za ve iyol sha vangertiôr u Peteru man Yohane la, tsô ve wa mbaapostoli mbauhar mban tindi ér ve kighir u pasen kwagh kpum kpum. Mbaapostoli mban gema kaa ér: “Se fatyô u den u ôron kwagh u se ongo man se nenge ne ga.” Tsô mba te kume a ve taveraa yô, ve pase ve, ve tuhwa, nahan Peteru man Yohane za kohol anmgbianev vev, ve cii ve zua imôngo ve er msen hen Yehova. Ve sôn Yehova sha ishimataver ve kaa ér: “Yô, na ikpan You ne ve̱ ôr kwagh vangertiôr.”—Aerenakaa 4:13, 20, 29.
10. Ka ahendan a nyi Mbakristu mba mimi hii u tagher a mini, man ve er nena?
10 Shighe karen kpuaa yô, kwagh ugen va er ua tese wang ér msen ve ne lu sha ishima i Yehova yô. I kôr mbaapostoli i wuhe, kpa ortyom dugh ve sha ivande. Ortyom la kaa a ve ér: “Yem nen, za tile nen ken tempel, ôr nen ikpelaior akaaôron a uma ne cii.” (Aerenakaa 5:18-20) Yehova za hemen u veren mbaapostoli mban, sha ci u ve er e̱r i kaa ve nahan vough. Nahan, “hanma iyange kpaa ve lu gban uwer ga sha u tesen man u ôron ken tempel man ken uya er Yesu ka Kristu.” (Aerenakaa 5:42) Sha mimi yô, ahendan a i va a mi sha mbadondon mba Yesu kpoghuloo ne yàngè ve u nan Aôndo icivir ken igbar ga cii.
11. Ka ieren i nyi Mbakristu mba tsuaa mbara lu a mi sha tom u pasen kwagh?
11 Ka ze deghôô yô i kôr Sefanu, i ta un awen, i wua. Ku na ne va a tôvacan u vihin tsung ken Yerusalem, nahan mbahenen sambe cica cii, ve yem ajiir kposo kposo, lu mbaapostoli tseegh mase shin her ye. Tôvacan ne tule ve ishima shinii? Mayange ga. I nger ér: “Ve mba i sambe ve la yô, ve yem han han, ve lu yôôn Loho u Dedoo.” (Aerenakaa 8:1, 4) Ve za hemen a gbashima u ve lu a mi u yôôn icivir i Aôndo la sha ashighe kposo kposo. I nger ken Aerenakaa ityough 9 ér, shighe u Orfarishi ugen u i yilan un ér Saulu u Tarsu lu yemen ken Damaseku una za tôv mbahenen mba Yesu a ican ker yô, á nenge a mpase u sha mnenge u Yesu, shi á pir ashe kpaa. Saulu za nyer ken Damaseku yô, Anania bugh un ashe sha ivande. Lu nyi kwagh Saulu, u i va hingir u yilan un ér apostoli Paulu la hii erene? Ngeren la kaa ér: ‘A gba pasen ken ushinagoge er Yesu ka Wan u Aôndo je.’—Aerenakaa 9:20.
Hanma Or Lu Pasen Kwagh
12, 13. (a) Mbatimen sha akaa a mbayiase kaa ér kanyi yange i fa tiônnongo u Kristu u sha ayange a tsuaa la a mini? (b) Takerada u Aerenakaa man mkaanem ma Paulu lumun a kwagh u mbatimen sha akaa a mbayiase ve er la nena?
12 Ior kpishi lumun ér hanma or ken tiônnongo u Kristu u tsuaa la lu eren tom u pasen kwagh. Philip Schaff nger kwagh u Mbakristu mba sha ayange la, kaa ér: “Tom u hanma tiônnongo eren jighilii yô lu kwaghaôndo u pasen, man hanma Orkristu u lun a jighjigh u nan cii lu ormishen.” (Takerada u History of the Christian Church) W.S. Williams kaa ér: “I er shiada ér Mbakristu mba ken côôci i sha ayange a ngise la cii lu pasen ivangeli, hemban je yô mba ve lu a iyua i cighan jijingi la.” (Takerada u The Glorious Ministry of the Laity) Shi á ôr wanger wanger wener: “Mayange je Yesu Kristu lu wa ishima ér kwaghaôndo u pasen a lu sha ci u ior kpuaa tseegh ga.” Orihyom u Mbakristu ugen u sha ayange a ngise, u i yilan un ér Celsus la je kpa, nger kaa wener: “Mbatumen akondo man mbasôron akôv kua mba nyian akôv man mba fan takerada ga kuaa, kua mba ve lu sha kwarkyaa ga kpaa, lu mbapasen ivangeli sha gbashima.”
13 Ngeren u ken Aerenakaa la tese ér akaaôron a i er sha heen ne cii, ka mimi. Yange mba haan mbahenen icighan jijingi sha iyange i Pentekosti u 33 S.W. la kera yô, ve cii, nomso man kasev, ve yôô uzegembaakaav mba Aôndo ken igbar. Mbakristu mba i sambe ve ve yem han han sha shighe u i tôv ve a ican zum u i wua Sefanu kera la, yem a loho u dedoo sha ajiir kposo kposo. Anyom nga karen er anyom 28 nahan yô, Paulu nger kwagh hen Mbaheberu mba ve lu Mbakristu la cica cii, lu hen annongo u mbahemenev mba côôci tseegh ga, á kaa ér: “Nahan se naan nen Aôndo nagh ku iwuese gbem sha a Na, ka atam a ityumbujôôgh i pasen iti Na ken igbar je la.” (Mbaheberu 13:15) Paulu ngur pasen mnenge na sha kwagh u tom u pasen kwagh la yô, á kaa ér: “Gadia aluer m ngu ôron Loho u Dedoo yô, kam kwagh u tan ihagh a mi ga, gadia i kighir mo a kighir je. Aluer me ôr Loho u Dedoo ga yô, kwagh á tserem.” (1 Mbakorinte 9:16) Sha kpôô yô, lu mnenge u Mbakristu mba jighjigh mba sha derianyom u hiihii cica cii lu a mi je ne.
14. Jighjigh u nan zua kpi a kwaghpasen nena?
14 Sha mimi yô, gba u Orkristu u mimi nana lu a ci ken tom u pasen kwagh sha ci u tom ne zua kwagh môm a jighjigh u nan. Paulu kaa ér: “Ka ken ishima ka i na jighjigh sha u zuan a ishô ye, shi ka sha zwa ka i pase sha u zuan a myom ye.” (Mbaromanu 10:10) Ka annongo u kiriki ken tiônnongo—er mbahemen tiônnongo nahan—mba ve lu a jighjigh u nan la tseegh ve lu a tom u pasen kwagh yee? Ka nahan ga cii! Mbakristu mba mimi cii ka ve maa jighjigh u nan ken Yesu Kristu dông, nahan ishima ka i mgbegha ve ker ve yôô jighjigh ve u nan la hen mbagenev ken igbar. Aluer mba eren nahan ga yô, jighjigh ve u nan ngu kpenegh. (Yakobu 2:26) Ken derianyom u hiihii u Shighe Wase ne, Mbakristu mba mimi tese jighjigh ve u nan sha imba gbenda ne, sha nahan yô ve genger akenge ve wuese iti i Yehova.
15, 16. Ôr akav a a tese ér tom u pasen kwagh yange u za hemen shin er mbamzeyol lu nahan kpaa.
15 Yehova yange ver ior nav sha derianyom u hiihii la, nahan iyenge ve seer ngeen, shin er ve lu a mbamzeyol ken tiônnongo shi mbamzeyol mbagenev kpa lu hen ningir ve la nahan kpaa. U tesen ikyav yô, Aerenakaa ityough 6 ôr kwagh u ayôôso a yange gba hen atô u Mbaheberu man Mbagrika mba i gema ve ve hingir mbahenen la. Mbaapostoli sôr zayol ne. Nahan yô, i nger ér: “Kwaghôron u Aôndo seer ngeen; iyenge i mbahenen seer ken Yerusalem kpishi; upristi kpishi kpaa lu wan jighjigh u nan la iko.”—Aerenakaa 6:7.
16 Shighe va karen yô, ayôôso a patii zua Tor Herode Agripa u tar u Yudia a ior i Tiru man Shidon. Ior mba ken agar ne ker bem sha u ôron kwagh a Herode sha zwa nyohon, nahan á mough sha á ôr kwagh a ve. Ikpelaior cii gbidye awer, kaa ér: “Ka imo i Aôndo je, ka i or ga!” Fese nahan ortyom u Yehova tsaha Herode Agripa, nahan á kpe, “sha ci u a ne Aôndo icivir ga yô.” (Aerenakaa 12:20-23) Kwagh u yange er ne cier mba ishimaveren ve lu sha uumace mbahemen tar cii la iyol kpen kpen! (Pasalmi 146:3, 4) Kpa Mbakristu yô, za hemen u nan Yehova icivir. Kwagh ne na yô, “kwaghôron u Ter, . . . lu seer a seer man shi lu ngeen kpaa,” shin er ayôôso a patii lu inya nahan kpaa.—Aerenakaa 12:24.
Sha Ayange la man sha Ayange a Ase Ne
17. Ken derianyom u hiihii la, kanyi kwagh ior mba ve lu ngeen seer a seer la ve eree?
17 Ken derianyom u hiihii la tiônnongo u Kristu sha tar cii lu a ior mba wuese Yehova Aôndo mba tseen asema, mba ve eren tom kpoghuloo yô. Mbakristu mba jighjigh cii lu pasen loho u dedoo. Er Yesu vande ôron nahan, mbagen ken ve zua a ior mba ve kegh ato a ve yô, tsô ve tese ve u kuran akaa a á we ve kwagh sha mi la cii. (Mateu 28:19, 20) Sha nahan yô, tiônnongo seer ngeen, ior lu seer a seer mba wuese Yehova er Tor Davidi u sha ayange tsuaa la kpa wuese un nahan. Ve cii ve er sha mkaanem ma Aôndo lu na i nger la, ér: “Tere, Aôndo wam, me wuese We a ishima yam cii; man shi me civir iti You gbem kpaa; gadia erdoo Wou vese hen a mo.”—Pasalmi 86:12, 13
18. (a) Ka mkposo u nyi se nenge a mi hen atô u tiônnongo u Kristu u sha derianyom u hiihii la man Mbakristu mbaaiev mba sha ayange nee? (b) Kanyi se time sha mi ken ngeren ua dondo nee?
18 Sha nahan yô, mkaanem ma Allison A. Trites, profesôr u timen sha akaa a kwaghaôndo á er ne ka ma or á hen sha mi keng. Á tôô Mbakristu Mbaaiev mba sha ayange a ase ne á kar sha Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la, á kaa ér: “Ucôôci mba sha ayange ne mba hembe vesen sha tsombor (shighe u mbayev mba tsombor u ken ma côôci ve lumun adua u mbamaren vev la), ka a lu imba mvese ne ga yô, i lu mvese u sha shighe u or mough nan yem pe gen ve nan za nyer côôci i nan i hen ijiir i nán i he la. Nahan kpa, takerada u Aerenakaa tese ér ngise la yô tiônnongo lu vesen sha mgem u ior lu geman asema la, gadia sha shighe la tiônnongo hii a hii tom tsô.” Kwagh ne tese ér Kwaghaôndo u Mbakristu mba mimi kera ngu vesen seer iyenge sha gbenda u Yesu yange ôr nahan la ga shinii? Mayange ga. Mbakristu mba mimi nyian mba a gbashima sha u pasen iwuese i Aôndo ken igbar vough er Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la kpa er nahan. Se time sha kwagh ne ken ngeren ua dondo ne.
Ú Fatyô u Pasen Kpa?
• Se mba ne Aôndo icivir sha nyi igbenda?
• Paulu tôô mkaanem ma i nger ken Pasalmi 19:4 la zua sha nyi?
• Jighjigh u nan zua kpi a kwaghpasen nena?
• Kanyi yange i fa tiônnongo u Kristu u sha derianyom u hiihii la a mini?
[Study Questions]
[Picture on pages 18, 19]
Usha mba tesen icivir i Yehova hanma shighe cii
[Credit Line]
I zua a mi sha ikyev i Anglo-Australian Observatory, foto u sha ikyev i David Malin
[Picture on page 20]
Tom u pasen kwagh man msen u eren zua kôôsôô