Yehova Ne Se Akaa A Kwagh A Gbe Se A Mi Ayange Ayange La

‘Asema a̱ de nyian ne ga; gadia Ter Wen fa er kwagh a gbe ne sha akaa ne cii yô.’—LUKA 12:29, 30.

1. Yehova ne uzendenya kwaghyan nena?

 ER I gbe je nahan ú nenge er atsator shin ma inyon igen i lu gberen zwa hen inya, ape i lu inja er ka ihyôghonough tseegh mbi lu her vee? Alaghga lan ú ishima ú hen kwagh u ia zua a mi ape i lu gberen zwa la cii kpa ú fa ga. Yesu yange tese ken Ityesen na i sha Uwo la wener se cii se fatyô u henen kwagh sha gbenda u Yehova a koson inyon la. Á kaa ér: “Nenge nen inyon i sha, ngi lee ga, ngi sondo kpaa ga, ngi ombon sha iuna kpaa ga; nahan kpaa Ter wen u Sha la koson i. Ne ne hemba i inja tsung je gaa?” (Mateu 6:26) Yehova ne akaa a á gbe la cii kwaghyan sha igbenda i kpilighyol kpen kpen.—Pasalmi 104:14, 21; 147:9.

2, 3. Ka akaa a ken jijingi a nyi se hen sha kwagh u msen u Yesu yange tese se u eren sônon ser i na se kwaghyan wase u sha ci u ayange ayange laa?

² Nahan yô er nan ve Yesu yange wa zamber u a kaa ér: “Na se kwaghyan wase nyian u a lu sha ci u ayange ayange la” ken msen na u ikyav laa? (Mateu 6:11) Mkaanem ma vesen ga man ma tese se akaa a ken jijingi a injaa. Hiihii yô, ma umbur se ér Yehova ka Or u nan se akaa u Hembancii. (Pasalmi 145:15, 16) Uumace mba kahan sule shi mba lee iyiav, kpa ka Aôndo tseegh a lu a tahav mbu nan ér akaa a vese ye, aa ken jijingi man aa iyolough kpaa. (1 Mbakorinte 3:7) Hanma kwagh u se ye man akaa a se me cii ka iyua i Aôndo a ne se yô. (Aerenakaa 14:17) Ka sea zamber a na ser a na se mbamgbe asev mba sha ayange ayange la yô, kwagh ne ka a wase un u fan ér se mba a iwuese sha mbamne nav mba a ne se la cii. Kpa ú ngu wer aluer se mba a agee a eren tom kpa maa se de tom eren je ga, zamber ne yàngè se u eren tom ga.—Mbaefese 4:28; 2 Mbatesalonika 3:10.

³ Kwagh u sha uhar yô, u sônon un ser á na se “kwaghyan wase . . . u a lu sha ci u ayange ayange” la tese ér mayange je ishima i de nyian se kpoghuloo sha ci u kwagh u ken hemen ga. Yesu za hemen kaa wener: “Yô, asema a̱ de nyian ne, kaan nen ner: Sé ya nyi? Shin: Sé ma nyi? Shin: Sé zer nyi? ga. Gadia akaa ne cii atôatyev nga keren a, kpa Ter wen u Sha fa er kwagh a gbe ne sha akaa ne cii yô. Kpa vande keren nen tartor Na man perapera Na, man akaa ne cii á seer ne a ye. Nahan yô, asema a̱ de nyian ne sha kwagh u kper ga, gadia kper una gba nôngon sha kwagh na iyol na tsô.” (Mateu 6:31-34) Msen u sônon ser i na se “kwaghyan wase . . . u a lu sha ci u ayange ayange” la tese ér gba u se lu a uma akuma akuma, se “civir Aôndo man kwagh a kuman” se.—1 Timoteu 6:6-8.

Kwaghyan u ken Jijingi u Ayange Ayange

4. Ka kwagh u Yesu man u Mbaiserael u nyi nahan a tese ér ka a inja u yan kwaghyan u ken jijingii?

⁴ Doo u msen u se eren ser i na se kwaghyan wase u a ayange ayange la shi una umbur se kwagh u kwaghyan wase u ken jijingi la kpaa. Yesu yange hôr kwaghyan ayange kpishi nahan ijen kôr un, nahan kpa á hendan a imeen i Satan va a mi sha a na ér á gema awen a hingir bredi la, á kaa ér: “I nger er: Ka sha bredi tseegh or á lu uma ga, kpa ka sha hanma kwaghôron u a dugh sha zwa u Aôndo yô.” (Mateu 4:4)  Kwaghôron u Yesu ôr ne lu mkaanem ma profeti Mose ôr a Mbaiserael yô, ér: “[Yehova] hide a iyol you ijime, A de ijen kôr u, kpa A shi A koso u sha mana, kwagh u u fe un ga je yô, uter ou kpaa fa un ga, sha er Una tese u, u̱ fa er i lu sha kwaghyan tseegh man or a lu uma ga yô, kpa i lu sha hanma kwaghôron u a dugh ken zwa u TER man or a lu uma sha mi yô.” (Duteronomi 8:3) Mana u Yehova na Mbaiserael la lu sha ci u kwaghyan tseegh ga, kpa kwagh ne na ityesen i ken jijingi kpaa. Hiihii yô, i kaa a ve ér, “ve̱ due hanma iyange, ve̱ kuran á kuman sha sev” mbu shon. Yange vea kura a hemba sev môm yô kwagh u a mase shin la cii a gba azôô, a huma. (Ekesodu 16:4, 20) Kpa iyange i sha ataratar la yô kwagh lu nahan ga, sha ci u i na ian ér ve kura mana a̱ kuma er ve kor ayange ayange nahan, kwa har, sha er vea ya sha Iyange i Memen kpaa yô. (Ekesodu 16:5, 23, 24) Sha nahan yô mana umbur ve wanger wanger ér doo u vea ungwan kwagh, shi uuma vev har sha bredi ga kpa a har sha “hanma kwaghôron u a dugh ken zwa u TER” yô.

5. Yehova ne se kwaghyan u ken jijingi sha hanma iyange nena?

⁵ Se kpa gba u hanma iyange yô se yaan kwaghyan u ken jijingi u Yehova a ne se sha ikyev i Wan na la. Sha nahan yô, Yesu ver “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” sha u a naan ior mba ken ya na mba nan jighjigh la “kwaghyan sha ashighe ashighe.” (Mateu 24:45) Nongo u wanakiriki u jighjigh la ngu ne se kwaghyan u ken jijingi kpishi sha ikyev i ityakerada i wasen se u henen Bibilo, shi ngu taver se ishima ér se ôron Bibilo hanma sev. (Yosua 1:8; Pasalmi 1:1-3) Se kpa ka se zua a agee a ken jijingi er Yesu nahan sha u nôngon hanma iyange henen fan kwagh u a lu ishima i Yehova shi eren ishima na kpaa.—Yohane 4:34.

Mde u Asorabo

6. Ka anzô a nyi i gbe u se zamber ser i̱ de se, man ka atôakaa a nyi aa na ve Yehova una de se anzô ase?

⁶ Kwagh ugen u dondon u a lu ken msen u ikyav la kaa ér: “De se anzô ase di er se kpaa se deen mba ve gbe anzô hen vese la nahan.” (Mateu 6:12) Yesu lu ôron kwagh u injô inyar heen ga. Lu ôron kwagh u mde u asorabo. Ngeren u Luka u a ôr vegher u msen u ikyav ne la kaa her ér: “De se asorabo ase, gadia se kpaa, se mba deen hanma or u nan gbe injô hen vese yô.” (Luka 11:4) Nahan, ka sea er isholibo yô ka i lu vough er se mba Yehova a injô nahan. Kpa Aôndo wase u dooshima wa iyol kegh a kegh u ‘esen’ shin den ser a injô la aluer se zamber sha mimi, se ‘gema ishima,’ shi se sôn un ser a de se asorabo sha ci u jighjigh u se ne naagh ku ipaa ku Kristu la yô.—Aerenakaa 3:19; 10:43; 1 Timoteu 2:5, 6.

7. Er nan ve i doo u hanma iyange yô se er msen ser i de se asorabo ase?

⁷ Shi gbenda ugen u ka se er isholibo yô ka zum u ka sea kan shio u eren sha akaawan a Yehova a perapera la. Er se ye dyako i isholibo yô kwagh ne ka a na se er isholibo sha mkaan, sha ieren man sha mhen wase shin se kan shio u eren kwagh u i gbe u ma se er yô. (Orpasenkwagh 7:20; Mbaromanu 3:23; Yakobu 3:2; 4:17) Nahan yô, aluer iyange jimin bee man se fa ser se er isholibo sha iyange la shin sea fa ga kpa, doo u hanma iyange yô se er msen se zamber ser i de se asorabo ase.—Pasalmi 19:12; 40:12.

8. Aluer se mba eren msen ser i de se asorabo ase yô, doo u msen ne una mgbegha se se er nyi kwagha, man kanyi i dedoo ia gema a due kere?

⁸ Zum u se er msen ser i de se asorabo ase yô, ka a inja u se hide se tôv uma wase se nenge ape i gbe u se sôr inja la, shi se lu a jighjigh u nan ser awambe a Kristu a hee inya sha ci wase la nga a tahav mbu paan se, nahan se gema ishima shi se pase asorabo ase kpaa. (1 Yohane 1:7-9) Gba kpee u se er “aeren a a kom mgemshima” yô, ka nahan ve se tese ser msen u se er ser i de se asorabo la se er un a ishima i mimi ye. (Aerenakaa 26:20) Nahan se mase nan jighjigh ser Yehova una de se asorabo ase je a ngôôr ga. (Pasalmi 86:5; 103:8-14) Kwagh u una gema a due ker yô ka bemshima u ngeen kpishi, “bem u Aôndo u a gande hanma mfe wase cii” la, bem ne “una kura asema a [ase] man mbamhen [asev] ken Kristu Yesu.” (Mbafilipi  4:7) Msen u Yesu u a lu ikyav la tese se akaa agen kpaa a i gbe u se er keng keng sha er a de se asorabo ase yô.

Saa Se Deen Mbagenev Asorabo Ve Keng ve, Se Kpa A De Se A̱ Ase Ye

9, 10. (a) Ka mkaanem ma nyi Yesu yange ôr seer sha msen u ikyav la, man mkaanem man ma gema ma tese nyi kwagha? (b) Yesu shi tese ér ka hange hange u den mbagenev asorabo a ve sha injakwagh i yange na la nena?

⁹ Kwagh er doo yô, ka vegher u msen u ikyav u a kaa ér “de se anzô ase di er se kpaa se deen mba ve gbe anzô hen vese la” tseegh Yesu yange hide ôr kwagh sha mi ye. Yange eren msen la been cii yô á kaa ér: “Gadia aluer nea deen ior akaabo a ve yô, Ter wen u Sha di kpaa Una de ne. Kpa aluer nea deen ior akaabo a ve ga yô, Ter wen di kpaa Una de ne akaabo a en ga.” (Mateu 6:14, 15) Nahan, Yesu pase wang ér aluer ka u Yehova una de se asorabo ase yô saa se kpa se de mbagenev asorabo a ve.—Marku 11:25.

¹⁰ Yesu shi ôr injakwagh sha anshighe ugen la u tesen er i lu hange hange u den mbagenev asorabo a ve aluer se ver ishima ser Yehova kpa a de se asorabo ase yô. Á ôr kwagh u tor ugen u de ortom ugen a zege injô i lu un a mi, pine un sule ga yô. Ayange nga kar yô or ne di gema venda u den ikyar na igen i ve eren tom imôngo a injô i cuku i lu un a mi la, nahan tor tsaha un coholoo sha kwagh ne. Yesu mase kuren injakwagh na la wener: “Kape Terem u A lu Sha kpaa Una er a ven la, aluer ne kpaa hanmô wen nana de anmgbian u nan akaabo a nan gbar gbar ga yô.” (Mateu 18:23-35) Injakwagh ne tese wanger wanger ér: Injô i isholibo i Yehova ka á de hanma wase a mi la i kehe hemba an-isholibo u cuku u ma or er se la yem zende zende. Heela tseegh ga, Yehova den se asorabo ase hanma iyange. Mimi yô, se kpa se fatyô u den mbagenev akaa a ve eren a vese sha ashighe ashighe a doon se ga la.

11. Aluer se soo ser Yehova a de se asorabo yô, ka kwaghwan u apostoli Paulu u nyi se dondo, man kanyi injaa ia gema a due kere?

¹¹ Apostoli Paulu nger wener: “Lu nen sar sar ayol a en, zungwen nen mhôônom, de nen ayol a en kwaghbo, er Aôndo kpaa A de ne ken Kristu nahan.” (Mbaefese 4:32) Mde u Mbakristu den ayol a ve kwaghbo la ve a bem hen atô  ve. Paulu shi wa se kwagh wener: “Haa nen mhôônom ma kôron tsung iyol, man shi ieren i dedoo man iyol i gengese ga, man ishima i legh legh man ishima i wan er uicuwan mba Aôndo mba ve lu uicighanmbaiorov mba doon ishima nahan. Waan nen ishima a ayol a en, deen nen ayol a en kwaghbo aluer kwagh á nzughul orgen a orgen yô, er Ter A de ne akaabo nahan, ne kpaa kape eren nen la. Kwagh u a hembe cii yô, haa nen dooshima iyol, ka kwagh u maghen mlu u vough je la.” (Mbakolose 3:12-14) Akaa a i er sha heen ne cii nga ken msen u Yesu tese se la, ér: “De se anzô ase di er se kpaa se deen mba ve gbe anzô hen vese.”

Kor Se Shighe u Imeen i Tser Se Yô

12, 13. (a) Kanyi ia fatyô u lun inja i kwagh u dondon sha u masetyô u i er ken msen u ikyav la ga? (b) Ka an nan lu Ormee u hembana, man inja i msen u̱ se eren ser i̱ de ve a vese ken imeen ga la ér nyi?

¹² Kwagh u dondon sha u masetyô u Yesu ôr ken msen u ikyav yô ér: “De ze a vese hen ape imeen i lu ga.” (Mateu 6:13) Yesu ngu kaan heen wener se sôn Yehova a de ze a vese ken imeen ga shinii? A fatyô u lun nahan ga, gadia yange i na orhenen Yakobu mkaanem man nger wener: “Aluer á va mee ma or yô, nana̱ de kera kaan er ka Aôndo A meem ga, gadia á fatyô u meen Aôndo sha kwagh u ifer ga, man Un yô meen ma or ga.” (Yakobu 1:13) Heela tseegh ga, orpasalmi kpa nger kaa ér: “TERE, aluer Wea we aferakaa iko yô, ka an ma nan til sha, Tere?” (Pasalmi 130:3) Mayange Yehova tem veren ashe sha vese jikii keghen a kegh ér se er isholibo ga, shi keren igbenda i una mee se se gba ga. Nahan yô inja i vegher u msen u ikyav ne jim yô ér nyi?

¹³ Or u nan nenge ér se er isholibo, shi nan eren ayom ér se gba, una soo u yan se a ya kuaa yô ka Satan Diabolo. (Mbaefese 6:11) Ka un a lu Ormee u hemban ye. (1 Mbatesalonika 3:5) U eren msen ser i de ze a vese hen ape imeen i lu ga la tese ér se mba sônon Yehova ser á wase se sha er se gba zum u se lu ken imeen ga yô. Inja na yô se mba sônon un se á wase se “Satan a̱ de ye mtsera sha avese ga,” sha er se gba ken imeen ga yô. (2 Mbakorinte 2:11) Msen wase ne tese ér se soo ser se lu ken “ijiir i yeren i Uhembansha” la heregh, se za hemen u ngohol mkor u ken jijingi u ngu á na mba ve umbur hementor u Yehova sha akaa a ve eren cii la.—Pasalmi 91:1-3.

14. Apostoli Paulu taver se ishima ér aluer se ver ashe a Yehova shighe u imeen i tser se yô Una undu se ga nena?

¹⁴ Se mba a vangertiôr ser zum u se pase kwagh u a sar se tsung ken mbamsen asev shi se tese sha aeren a ase ser ka kwagh u a sar se la yô, mayange Yehova una undu se ga. Apostoli Paulu taver se ishima wener: “Ma imeen ngi a tser ne ga, saa i hemban or ga la. Kpa Aôndo yô, ka u jighjigh, Una rumun er i̱ va mee ne i̱ hemba agee a en ga, kpa ken imeen la Una bugh ne gbenda u waren sha er ne̱ tile dông yô.”—1 Mbakorinte 10:13.

“Yima Se sha Ifer”

15. Er nan ve i hembe lun hange hange hegen cii u eren msen ser i̱ yima se sha ikyev i orifere?

¹⁵ Ungeren mba Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika mbagen mba ve hembe kuman ken atô la pase ér, msen u Yesu u ikyav la yange kure sha mkaanem ma ma kaa ér: “Yima se sha ifer” * la. (Mateu 6:13) Hemba kan hange hange u a kura se sha ikyev i Diabolo sha shighe u mkur ne. Satan man azôv a na mba nôngon ityav a asande a mba i shigh ve mkurem mba ve “kor atindi a Aôndo shi [ve] eren shiada sha kwagh u Yesu kpaa” la, kua akar a ve a a lu “zegeikpelaior” la kpaa. (Mpase 7:9; 12:9, 17) Apostoli Peteru wa Mbakristu kwagh wener: “Lu nen geng ge geng shi kuran nen kpaa, orihom wen diabolo ngu zenden er begha u tan kume nahan, keren or u una ya yô. Hendan nen a na, tile nen dông sha jighjigh u nan.” (1 Peteru 5: 8, 9) Satan soo wener se de tom wase u eren shiada la, shi ngu yaren tom a mbatomov nav mba shin tar ne—ukwaghaôndo, mbakpengav man mbapativ—sha er una ta se mciem iyol yô. Nahan kpa, aluer se tile dông yô, Yehova una yima se. Orhenen Yakobu nger ér: “Gema nen ayol a en, na nen sha ikev i Aôndo man hendan nen a diabolo tsô una yevese ne.”—Yakobu 4:7.

16. Ka unô Yehova ka a tindi ve sha u ve wase mbacivir un mba ve lu ken imeene?

¹⁶ Yehova yange de i̱ mee Wan na. Kpa er Yesu yar tom a Mkaanem ma Aôndo sha u hendan kwagh a Diabolo been cii yô maa Yehova tindi mbatyomov nav ér ve taver un. (Mateu 4:1-11) Se kpa, ka sea er msen hen Yehova sha jighjigh shi sea gema un una lu ijiir yase i yeren yô ka á tindi mbatyomov nav ér ve va wase se. (Pasalmi 34:7; 91:9-11) Apostoli Peteru nger wener: “Nahan mba ve civir Aôndo la Ter fa u yiman ve ken imeen, shi A fa u kuran mbaaferev zan zan á ar sha iyange i ijirigh la, sha u tsahan ve.”—2 Peteru 2:9.

Shighe Mgbôghom u A Yima Se sha Ikyev i Hanma Kwagh Cii

17. Yesu ter akaa sha inja sha inja ken msen u ikyav u yange tese se la nena?

¹⁷ Yesu yange ter akaa sha inja sha inja ken msen na u ikyav la. Kwagh u i gbe u una hemba gban se ishima cii yô ka mtsegh u tseghan icighan iti u Yehova u hemban cii la. Er i lu Tartor u Mesiya la una yar tom a mi u tseghan iti na yô, se mba eren msen ser Tartor la u̱ va tim ityartor shin ugomoti mba uumace mba vough ga ne cii, shi u̱ na sha er hanma or shin tar ne nana er ishima i Aôndo vough er i eren i sha nahan. Ishimaverenkeghen yase i va zuan a uma u tsôron shin tar u paradiso la har sha mtsegh u tseghan iti i Yehova man sha mfe u hanma or sha won cii fan hementor na u perapera la. Nahan zum u se er msen sha akaa a a hembe lun hange hange ne cii se bee kera yô, se fatyô u eren msen sha ci u mbamgbe asev mba ayange ayange man mde u asorabo ase kpaa, shi se sôn ser i yima se sha ameen man sha ayom a orifer, Satan Diabolo.

18, 19. Msen u Yesu u ikyav la wase se u lun geng ge geng shi wan imaagh ki ishimaveren yase “zan zan mkur” nena?

¹⁸ Myem u a va yima se sha gbenda u vesen sha ikyev i iferor man msertar na u a vihi cica cii ne mgbôghom. Satan fa dedoo ér “shighe [na]” u una tese ‘ishima i vihin tsung’ sha tar ungun, hemban je yô sha mbatomov mba Yehova mba jighjigh la “kera vese ga.” (Mpase 12:12, 17) Yesu tsengaôron akaa a kpilighyol aa a lu ikyav i ‘mkurtar’ yô, akaa ne agen nga a er ga kpa aa va er ken hemen. (Mateu 24:3, 29-31) Er akaa ne aa lu eren se̱ lu nengen yô, ishimaverenkeghen i se lu a mi ser a va yima se la kpaa ia lu hemban lun se kwagh u mimi. Yesu kaa ér: “Er akaa angan aa hiin u eren yô, nenge nen sha, kende nen ityouv sha, gadia mpaa wen mgbôghom ve.”—Luka 21:25-28.

¹⁹ Msen u tiônôô u ikyav u Yesu tese mbahenen nav u eren la ka msen u una wase se u fan akaa a se teren ken mbamsen asev er mkur a lu mgbôghom ne. Se lu nen a vangertiôr her ser Yehova una za hemen u nan se mbamgbe asev mba ken jijingi man mba iyolough sha hanma yange zan zan mkur. Aluer se mba geng ge geng sha u eren msen yô kwagh ne una wase se “se kôr ave gbang gbang sha imagh ki hiihii ki ishimaveren yase zan zan mkur.”—Mbaheberu 3:14; 1 Peteru 4:7.

[Footnote]

U̱ Hiden Timen Asav-Asav

• Ka sea er msen sea sôn ser i na se “kwaghyan . . . u a lu sha ci u ayange ayange” la nahan ka se kav mkaanem mara nena?

• Pase inja i msen u “de se anzô ase di er se kpaa se deen mba ve gbe anzô hen vese la” la?

• Ikyav i msen u ka se er se sôn Yehova ser a de ze a vese hen ape imeen i lu ga la ér nyi?

• Er nan ve i lu hange hange u eren msen ser Yehova a “yima se sha ifer”?

[Study Questions]

[Pictures on page 21]

Aluer ka u a de se asorabo ase yô saa se kpa se de mbagenev asorabo a ve

[Picture Credit Line on page 19]

Foto u sha ikyev i Lydekker