Surun Nen Asema Ayol A En

“Ve surum ishima kpishi je.”—MBAKOLOSE 4:11.

1, 2. (a) Er yange lu kwagh u ican nahan kpa, hii nan ve azende a Paulu yange a za sôr un ken purusu?

 U LUN ijende i or u í wuhu nan ken gaadi nan lu yan ican la ka kwagh u bo kpishi—shin aluer i wuhe nan a ishô iyol je kpaa. Mbakuran gaadi mbara vea kenger we ishe bo, vea ver ishima sha a we tsung ér u er ma kwagh u ifer ga. Sha ityôkyaa ne yô, ka sha ishimataver tsung ve ú za sôron ijende you la ken purusu ye.

² Lu kwagh u azende a apostoli Paulu agen er anyom a kar ken ijime hegen je i kom 1,900  je la. Yange ve hide ijime sha u za sôron Paulu ken purusu, surun un ishima shi taver un ishima shi taver un ken jijingi kpaa ga. Ka unô yange ve lu azende a mimi nee? Man ka ityesen i nyi se zough a mi sha ishimataver man mtil sha mimi man ijende ve nee?—Anzaakaa 17:17.

Ve lu mba ‘Surun ishima’

3, 4. (a) Azende a Paulu a ataan ne lu unô, man yange ve wase un nena? (b) Inja i ishember i “surum ishima” la ér nyi?

³ De se hide se time sha kwagh u yange er ken inyom i 60 S.W. la. I wa apostoli Paulu aie iyol ér ngu hendan kwagh a tar na, maa i kôr un i wuhe je. (Aerenakaa 24:5; 25:11, 12) Paulu tér Mbakristu utaan sha ati ati mba yange ve gbihi un ga yô, ve yô lu: Tikiku, lu or u zan un ityom, u due ken haregh u Ashia, shi lu ‘ortom a na imôngo ken Ter’ kpaa; Onesimu, “anmgbian u jighjigh man u doon ishima,” un due ken gar u Kolose; Aristareku, Ormasedonia u due ken gar u Tesalonika, shi sha shighe ugen la ‘i wuhe un a Paulu imôngo’ kpaa; Marku u lu anmgbian u Barnaba, u lu ormishen vea Paulu imôngo la, ka un kpa á nger Ivangeli i í yer sha iti na la ye; man shi Yusetu kpaa, un er tom u “tartor u Aôndo” vea apostoli ne imôngo. Paulu ôr kwagh u mbautaan mban kaa ér: “Ve surum ishima kpishi je.”—Mbakolose 4:7-11.

⁴ Paulu ôr kwagh u iwasen i azende na a mimi ne na un la sha ishember i doon ungwan kpishi. Yange yar tom a ishember i ken zwa Grika (pa·re·go·riʹa) i̱ í gem ér u ‘surun ishima’ la, man ken Bibilo jimin cii ka ken ivur ne tseegh i zough a ishember ne ye. Ishember ne ngi a mbampase kpishi, man yange i hemba yaren tom a ikyav i ishember ne sha kwagh u twersôron. * A fatyô u pasen inja i ishemberti ne ér ‘msurshima man myôhôryol man ishimataver shin mpeveryol’ je kpaa. Yange kwagh gba Paulu a imba ishimataver la, man ior mba utaan mban kure mgbe na ne.

Er i Hii Ve Yange Kwagh Gba Paulu a ‘Ishimasurun’ La

5. Er Paulu lu apostoli nahan kpa, kanyi yange kwagh gba un a mini, man kanyi se cii kwagh a gbe se a mi hanma shighe?

⁵ Alaghga a taver mbagenev u kaven er Paulu u lu apostoli la soo wener i sur un shima yô. Er lu apostoli nahan kpa, gba u a sur un ishima. Sha kpôô yô, jighjigh u nan u Paulu yange taver, man yange war ican i sha iyol acin imôngo, “sha ugbidi yô, gande u ôron, sha iku i waren kpaa kwa imôngo,” shi ya atsan agen kpaa. (2 Mbakorinte 11:23-27) Paulu lu orumace, man uumace cica cii ka i gba u hanma shighe yô, mbagenev vea taver ve ishima shi vea taver jighjigh ve u nan kpaa. Yesu je kpa kape í taver un ishima je la. Ortyom yange va “taver Un ishima” ken Gesemane hen tugh nav mbu masetyô la.—Luka 22:43.

6, 7. (a) Lu unô ve va Paulu ahenge ken Roma, man lu unô di ve gema ve taver un ishima? (b) Anmgbianev mba Paulu mba ken Kristu la er un ityom i ‘surun ishima’ i nyi nahan ken Roma?

⁶ Gba u Paulu kpa a sur un ishima. Shighe u yange za nyôr ken Roma uikyangen la, nongoior na je kpa ngohol un saan saan ga. Kohol cii yô, Mbayuda mban lumun loho u Tartor ga. Takerada u Aerenakaa pase se kwagh u yange za hemen zum u mba ve lu mbavesen ken Mbayuda za sôr Paulu hen ape lu uikyangen la, ú kaa ér: “Mbagenev na jighjigh sha akaa a i ôr la; kpa mbagenev yô, na jighjigh ga. Tsô mba kera zough ayol a ve ga yô, ve hembe.” (Aerenakaa 28:17, 24, 25) Nenge er yange ishima ia vihi Paulu a ve tsung sha er ve ban a iwuese sha mrumun u sha mhôôn u Yehova la sha wono! Yange pase er kwagh ne lu un ken ishima la ken washika u nger hen tiônnongo u ken Roma anyom kar ken ijime kpuaa la, á nger ér: “Zegeijungwen ngum ken ishima, ishima kpaa i vihin mo gbem. Mo yô guda u ma i wem ifan ma i pavem a Kristu sha ci u anmgbianev av [Mbayuda] mba ve lu ityô yam  ken iyol la.” (Mbaromanu 9:2, 3) Nahan kpa, á zua a akar a mimi agen ken Roma á ishimataver man dooshima u ve lu a mi la na pever un shin ishima yô. Ve lu anmgbianev nav mba ken jijingi mba mimi.

⁷ Anmgbianev mba utaan mban yange ve lu mba surun ishima nena? Yange ve palegh Paulu sha ci u lu ken uikyangen yum ga. Kpa vé gema vé kar a asema a ve vé er ityom sha ci u Paulu sha dooshima je, vé er ityom i yange kôr cio u eren iyol na ga sha ci u mlu u lu ken uikyangen la. U tesen ikyav yô, yange ve zaan Paulu ityom shi ve za naan uwashika shi ve ôron ilyoho i yange á tindi a mi sha zwa la hen atôônanongo kposo kposo; shi ve hiden ve va naan Paulu abaver a tavershima a mkpeyol u anmgbianev mba ken Roma man mba sha ajiir agen kpaa. Ashi nan kpa yange shi ve vaan Paulu a akaa a kwagh gba un a mi la, amba er ikyondo i wuhee man ityakerada man akaa a ngeren kwagh a mi nahan. (Mbaefese 6:21, 22; 2 Timoteu 4:11-13) Ityom i wasen ingira nahan yange í sur apostoli u i wuhe un ne ishima shi í taver un ishima kpaa, sha er un kpa una gema á ‘sur’ mbagenev ishima, kua atôônanongo jimin cii yô.—Mbaromanu 1:11, 12.

Er Se Lu Mba ‘Surun Ishima’ La

8. Kanyi se hen sha msen u Paulu yange sôn ér i ‘sur un ishima’ laa?

⁸ Kanyi se hen sha kwagh u Paulu man mbashirentom a na imôngo mba utaan mbanaa? De se nenge sha ityesen i môm i se zou a mi yô: Ka i gba u or nana taver ishima shi nana lu or u tangen iyol ga ve nana wase ior mba ican i tser ve la ye. Heela tseegh ga, gba u se hide a iyol yase ijime ve se kaa ser, i wase se shighe u ican i tser se la ye. Paulu yange kaa a kaa sha zwa tseegh ér kwagh gba un aa iwasen ga, kpa shi yange ngohol iwasen shon sha icivir shi wuese mba ve wase un la kpaa. Yange nenge ér u un ngohol imba iwasen la a lu u tesen ér un gba kera ga, shin panden indi na kpaa ga, man kape i doo u se kpa se nengen iwasen i í wase se je la. Aluer se kaa ser kwagh gba se a ishimasurun ga yô, ngula una tese ér agee ase hemba a orumace ken inya. Umbur wer, ikyav i Yesu la tese ér orumace u nan lu vough je kpa a gba u nana ker iwasen sha ashighe agen.—Mbaheberu 5:7.

9, 10. Zum u or nan kav er i gbe u a na nan iwasen yô, kanyi i dedoo ngi i due kere, man kwagh ne una bende a mbagen hen tsombor man ken tiônnongo nena?

⁹ Zum u mba ve hemen mbara ve lumun ér ve yina shi ve lumun ér mbagenev ve wase ve yô, kwagh a fatyô u duen ker u dedoo. (Yakobu 3:2) Imba mkav ne ngi i taver mzough u ngu a lu hen atô u mba ve hemen man mba ve lu sha ikyev ve la, nahan iliam i kundu kundu i lu hen atô ve. Mba ve hidi a ayol a ve ijime ve keren iwasen la tese mbagenev u ve kpa lumun ér i wase ve shighe u kwagh a tser ve yô. Kwagh ne tese ér mba ve hemen la mba uumace shi or a fatyô u zan hen a ve vangertiôr kpaa.—Orpasenkwagh 7:20.

¹⁰ U tesen ikyav yô, alaghga a hemba lun mbayev mbakiriki ican ga u lumun iwasen i mbamaren vev vea na ve sha u hendan a atsan man ameen a ve tagher a mi la, aluer ve fa ér mbamaren vev kpa yange ve tagher a amba atsan la shighe u ve lu iyev la yô. (Mbakolose 3:21) Kwagh ne una bugh mbamaren gbenda u lamen a mbayev vev. Ka hen shighe ne a hemba yaren tom a Ruamabera tsema tsema shi una lu a iwasen kpaa ye. (Mbaefese 6:4) Kape mba ken tiônnongo kpa vea ngohol iwasen i mbatamen vea na ve a mtaver shio zum u ve kav ér mbatamen kpa mba a mbamzeyol vev shi mba a mciem shi kwagh tsum ve kpaa je la. (Mbaromanu 12:3; 1 Peteru 5:3) Shi, kwaghôron u dedoo una dondo, shi a na kwaghwan ken Ruamabera shi a taver jighjigh u nan u hanmaor kpaa. Doo u se fa ser, gba u se seer taver jighjigh u nan u anmgbianev asev mba nomso man mba kasev hegen cii.—2 Timoteu 3:1.

11. Hii nan ve i gbe u ‘surun ior asema’ nyian kpishi yumu?

¹¹ Ma ijiir i se lu her, man injaor i se lu cii, shin se a tsa nan nan kpaa, se cii se mba tagher a mbamtaver. Kape tar u ainge ne ú lu je ne. (Mpase 12:12) Akaa a nan se ishimavihin ne  nga a kar mtaver u jighjigh u nan wase la. Akaa a karen jighjigh u nan wase aa va sha ijiirtom shin ken makeranta shin hen tsombor shin ken tiônnongo je kpaa. Alaghga a lu ma mnyoon u taver tsung, shin se umbur ma ican i yange se ya yô, kwagh ne una na se mzeyol ken ishima kpishi. Aluer ikyar yase i ken ivese shin ma ortamen shin ma ijende yase i taver se ishima sha mkaanem ma kundu kundu kua ieren i dedoo nahan, a doo se je a zua ga! Sha kpôô yô, a lu inja vough er ka a shie icigh ki been ivav sha ivav nahan! Sha nahan yô, aluer ú nenge ma anmgbian wou nan ngu ken mnyoon yô, sur nan ishima. Ga yô aluer ma kwagh ngu zan we iyol jighilii yô, pine iwasen hen mba ve vie ken jijingi la.—Yakobu 5:14, 15.

Er Tiônnongo una Wase Yô

12. Kanyi hanmaor ken tiônnongo cii nana fatyô u eren sha u taver anmgbianev asema?

¹² Hanmaor ken tiônnongo cii, kua mba kiriki kpaa, vea fatyô u surun mbagenev asema. U tesen ikyav yô, u we zan mbamkombo hanma shighe shi duen kwaghpasen kpa hanma shighe la una taver jighjigh u nan u mbagenev. (Mbaheberu 10:24, 25) Er ú lu civir Aôndo gban uwer ga yô, ka ikyav i tesen ér ú tile sha mimi sha ishigh ki Yehova, shi ú ngu per ken jijingi, shin er alaghga ú lu tagher a mbamzeyol nahan kpaa. (Mbaefese 6:18) Tom u ú lu eren a uwer gban shio la ua taver mbagenev kpa asema.—Yakobu 2:18.

13. Kanyi ia na or a hingir u hôron tomo, man kanyi a fatyô u eren sha u wasen ve?

¹³ Mbamtaver mba uma shin mbamtaver mbagen ka ve tule mbagenev ve hide a ve ijime sha ashighe agen, shin ve hingir u hôron tom je kpaa. (Marku 4:18, 19) Alaghga se kera nengen a ior mba ve hingir u hôron tom la ken mbamkombo mba tiônnongo ga. Nahan kpa, Aôndo doo ve ishima her je. Se er nyi sha u taver jighjigh ve laa? Mbatamen vea fatyô u nan iwasen saan saan sha u za sôron ve. (Aerenakaa 20:35) Shi a fatyô u pinen mbagenev ken tiônnongo ér ve wase ve. Alaghga mser u sha dooshima ne a lu cii kwagh u i gbe u a er sha u hiden taver jighjigh u nan ve je la.

14, 15. Paulu wa se kwagh ér se taver mbagenev asema nena? Tese ikyav i tiônnongo môm u a dondo ikyav ne yô.

¹⁴ Bibilo wa se kwagh ér se ‘taver mba ve yen ishima la asema, se wasen mba ve taver ga yô.’ (1 Mbatesalonika 5:14) Alaghga tsô “mba ve yen ishima” la kav er vé kera lu a ishima i taver ga nahan, man aa iwasen shio yô, vea kôr cio u hendan a akaa a ve tagher ishigh a mi la ga. Ú fatyô u nan ve iwasen shon kpa? Í gema ishember i “wasen mba ve taver ga” la sha u tesen ér ka u “kôron gbang” shin u “varen” a or u nan taver ga la. Iyôngo i Yehova cica cii doo un ishima shi we í ikyo kpaa. Nengen ér ve gba ma kwagh ga ze ga, shi sar un pe mô ve môm ma nan undu mimi ga. Ú fatyô u wasen tiônnongo sha u ‘kôron’ mba ve yen ken jijingi la gbang zan zan vea kar taver kpa?—Mbaheberu 2:1.

¹⁵ Ortamen ugen za sôr nom man kwase ugen mba ve hôr tom je kuma anyom ataratar yô. Ortamen ne nger ér: “Ieren i kundu kundu i tiônnongo cii er a ve la kôr ve ken ishima  kpishi je yô, ve cin ve hide ve va kohol ikyumile.” Mser u ior mba ken tiônnongo zaan za sôron ve la yange bende a anmgbian u kwase u hôr tom la nena? Á mase ôron hegen nahan ér: “Kwagh u yange wase se u hiden taver ken tom yô, anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ve va sôron se mbara cii, mô ken a ve kpa nan ôr se a ôr ijiir shin nan puu se kpaa ga. Kpa, yange ve fa mlu wase nahan ve taver se a taver ishima tsung ken Ruamabera.”

16. Ka an nan keghen a kegh iyol u taver mba i gbe u a taver ve ishima laa?

¹⁶ Sha kpôô yô, ka hembe gban Orkristu u mimi ishima u wasen mbagenev. Er mbamlu asev ve lu geman zan la, alaghga a gba u se ayol a ase kpa anmgbianev mbagenev vea taver se ishima. Kpa sha mimi yô, alaghga shighe u kwagh a gbe se a iwasen la, ma orumace môm nana lu u nan se í ga. Nahan kpa, Imbor i ishimataver i hanma shighe cii kpa se zua a mi yô ngi di i môm tsô, un keghen a kegh iyol u nan se iwasen—imbor shon yô ka Yehova Aôndo.—Pasalmi 27:10.

Ka Yehova a Lu Imbor i Taver Se i Hemban cii Ye

17, 18. Ka akaa a nyi nahan Yehova yange taver Wan na Yesu Kristu ishima sha mini?

¹⁷ Yesu yange yila sha imo i taver genger genger shighe u i mande un sha kon la kaa ér: “Tere, M na jijingi Wam sha ikev You.” (Luka 23:46) Maa á sule. Shighe u i kôr un la, azende a na a ishima ishima la cia kwagh yevese undu un ica lu a gba kpaa ga. (Mateu 26:56) Yesu mase shin di ape zuan a ishimataver Ijiir i môm tseegh tsô—lu hen Ter na u sha la. Man msuur u yange suur sha Yehova la due gbilin ga cii. Yehova na Yesu injaa i mimi sha ci u mtil sha mimi na la.—Pasalmi 18:25; Mbaheberu 7:26.

¹⁸ Yehova yange sue Wan na ken tom na u lu eren shin tar la sha er una kôr mtil sha mimi na her zan zan a kar aren ken ku yô. U tesen ikyav yô, mba eren Yesu batisema kera, u̱ una hii tom na u pasen kwagh yô, á ungwa imo i Ter na lu kaan ér un lumun a na shi lu tesen ér á doo Un ishima kpaa. Yehova tindi mbatyomov va taver Yesu ishima shighe u kwagh gba un a iwasen la. Yehova ungwa mbamsen man uzamber mba Yesu shighe u va tagher ishigh a kwagh u hemban karen jighjigh u nan na cii la. Mimi je, akaa ne cii yange lu akaa a surun Yesu ishima.—Marku 1:11, 13; Luka 22:43.

19, 20. Er nan ve se lu a vangertiôr ser Yehova una na se agee shighe u se lu ken icana?

¹⁹ Kape se kpa Yehova a soo u lun Imbor i taver yase jim jim je la. (2 Kroniku 16:9) Un u a lu Imbor i mimi i mvese u ageegh man mtaver u tahav ne una fatyô u surun se ishima sha shighe u kwagh a gbe se a mi yum la. (Yesaia 40:26) Ityav man ibanave man angev man ku shin myen wase jimin cii una na se ican tsung je. Yehova una hingir agee man tahav asev sha shighe u ameen a cinge sha a vese je á hingir er ‘orihom u ageegh’ yô. (Pasalmi 18:17; Ekesodu 15:2) Ne se agee sha u wasen se—ka icighan jijingi na je la. Yehova ngu a na “or u nan ver la agee” sha jijingi na sha er nana “kôndo sha sha akper er ugafa nahan” yô.—Yesaia 40:29, 31.

²⁰ Ka jijingi u Aôndo a lu tahav mbu hemban shawon cii ye. Paulu kaa ér: “M ngu a agee a eren akaa cii je ken Un u A taver mo ne.” Sha mimi je, Ter wase u sha ngu á na se “agee a hemban la” sha er se kôr cio u wan ishima a nyityô zayol u vihin tsung cii zan zan una kar geman “akaa cii hingir a he” ken Paradiso u á tende zwa, u ica a kera gba ga tsô una va la.—Mbafilipi 4:13; 2 Mbakorinte 4:7; Mpase 21:4, 5.

[Footnote]

Baver We Kpa?

• Paulu yange zua a ‘ishima surun’ hen anmgbianev mba vé lu ken Roma la nena?

• Se lu mba ‘surun ishima’ mba ken tiônnongo sha nyi igbenda?

• Yehova ngu Imbor i hemban cii i taver se asema nena?

[Study Questions]

[Picture on page 27]

Anmgbianev yange ve lu mba ‘surun ishima’ hen Paulu sha u suen un sha mimi shi taver un ishima shi zan un ityom kpaa

[Picture on page 29]

Mbatamen, hemen nen sha u surun iyôngo asema