Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

“Zende Tar Ne Cii”

“Zende Tar Ne Cii”

“Zende Tar Ne Cii”

“Mough, zende tar ne cii, za kighir sha ilihen i u man igbanger i u, gadia nan Yam we u.”—GENESE 13:17.

1. Ka kwagh u dedoo u nyi Aôndo kaa a Aberaham ér a̱ ere?

 KEN ityar igen yô, ior mba hembe zan zende shin mato, mbagenev mba hembe soon u zan zende sha ikyekye sha er vea nalegh igbira shi vea kenger akaa sha ishima ve yô. Mbagenev di mba hembe soon u zan zende angahar sha er vea kpe iyol vea fa ajiir yô. Nahan kpa ijende ne cii ka i tôô anyangem kpeghee tsô. Kpa gema hen ase sha er ishima ia lu Aberaham ker zum u Aôndo kaa a na ér: “Mough, zende tar ne cii, za kighir sha ilihen i u man igbanger i u, gadia nan Yam we u” la!—Genese 13:17.

2. Aberaham kighir mough ken Igipiti yem hana?

2 Hen sha kwagh u i kaa a Aberaham ér a̱ er la. Aberaham mough a kwase na man ior nav cii ve yem shir ken tar u Igipiti. Genese 13 kaa ér ve hembe twev ken Igipiti, ve yem a akumauile ve cii ken “Imbusutariyan.” Aberaham shi va “mough ken Imbusutariyan la, lu tsan gbenda yemen zan zan a za nyôr ken Betel.” Zum u mbakuranilev mba Aberaham man mba Loti, wan u anngô na mough num ayol a ve man hingir hange hange u vea pav, vea yem keren gwergwer igbenda kposo kposo yô, Aberaham na Loti ian gbar gbar ér a̱ vande tsôron vegher tar u a hembe doon un yô. Tsô Loti tsua “gburumaa u Yordan” u lu pev u doon yiav “er sule u TER” nahan la, kpa shighe va karen yô, Loti za tema twev ken gar u Sodom. Aôndo kaa a Aberaham ér: “Kende ashe sha yôô; hen ape u lu ne je, gema nenge ken imbusutarimese man iyan man ityoughkitaregh man ityôtar kpaa.” Alaghga tsô ape Aberaham tile hen Betel la, lu ijiir i taven, nahan nenge a avegher agen aa tar la. Nahan kpa, lu u Aberaham a kenger tar la ashe ashe tseegh ga, una er kwagh ugen kpaa. Aôndo kaa a na ér a̱ “zende tar” la cii a̱ nenge mlu u ú man uharegh mba tar la kpaa.

3. Er nan ve alaghga a taver mbagenev u nengen a ajiir a Aberaham lu zenden zan her la sha ashe a ishima?

3 Se fa er Aberaham zende tar la za kighir cii ve va mase nyôron ken Heberon ga, nahan kpa á hemba fan Tar u Ityendezwa la a se mbagenev kpishi. Hen ase sha ajiir a i tér á ken kwaghôron ne la, ajiir er—Imbusutarimese man Betel man Gburumaa u Yordan man Sodom kua Heberon nahan. Ka i taver we u nengen a ajiir la sha ashe a ishima? Kwagh ne ka a taver ior kpishi, sha ci u ka ior mba Yehova kpuaa tseegh ve ker cio u zenden tar la jimin cii zan sha ajiir a ve er kwagh u á ken Bibilo la ye. Nahan kpa, akaa nga a a ne ve i gbe u a sar se tsung u fan ajiir a Bibilo i er kwagh u a la yô. Sha ci u nyi?

4, 5. (a) Kwagh u i er ken Anzaakaa 18:15 la zua sha mfe man mkav u kaven ityar i Bibilo i̱ er kwagh u í la nena? (b) Sefania ityough 2 tese nyi kwagha?

4 Mkaanem ma Aôndo kaa ér: “Ishima i orkavenkwagh ka i zua a mfe, ato a orfankwagh kpaa nga keren mfe.” (Anzaakaa 18:15) Akaa nga kpishi a se time sha mi ve se zua a mfe yô, nahan kpa, hemba kan hange hange u se zua a mfe u vough sha kwagh u Yehova Aôndo man aeren a na. Sha mimi yô, gbenda u vesen u se zua a mfe ne yô, ka sha u ôron akaa a i nger ken Bibilo la. (2 Timoteu 3:16) Kpa fa wer mfe u vough yô kua mkav ker. Mkav yô, ka tahav mbu fan kwagh ken ityô na man ken mkur na shin lun a mfe sha kwagh vindi vindi. Kwagh ne tese ér gba u se fa ajiir a i tér ken Bibilo la. U tesen ikyav yô, se mbagenev kpishi se fa ape tar u Igipiti u lu yô, nahan kpa, se kav mkaanem ma ma kaa ér Aberaham mough ken tar u Igipiti yem ken “imbusutariyan,” shi va mough her yem ken Betel, shi heela kpa va mough yem ken Heberon la nena? Ú fa er ajiir ne lu ikyua a agen shi gba ica a agen la nena?

5 Alaghga ú vande ôron Sefania ityough 2 ken Bibilo you i ôron sha hanma shighe la. Aluer ú ôr ityough kira yô, ú zua a ati a agar agen man ati a ior man ati a ajiir agen kpaa. Ityough kira ôr kwagh u gar u Gasa man Asekelon man Ashedodi man Ekeron man Sodom man Ninive man Kanaan, kua Moabi man Amon man Ashiria. Ú ôr kwagh u ajiir ne nahan ú kôr cio u gbidyen kwar ken ishima tsembelee fan ajiir shon a ior kpôô kpôô lu her, mba akaaôron a profeti kure sha a ve la kpa?

6. Er nan ve Mbakristu kpishi ve nenge ér ufoto mba tesen ajiir a Bibilo i er kwagh u á la mba a inja? (Nenge akwati u sha peeji 14 la.)

6 Ior kpishi mba ve lu henen Mkaanem ma Aôndo zua a mtsera kpishi sha u timen ken ufoto mba tesen ajiir a Bibilo i er kwagh u á la. Mbá tim ken ufoto mban sha ci u ve doo ashe yum ga, kpa ve fa ér u timen ken ufoto mba tesen ajiir a Bibilo i er kwagh u á la una wase ve vea seer fan Mkaanem ma Aôndo. Ufoto mban shi vea wase ve vea seer mfe, vea nenge er akaa a ve vande fan la a zough sha akaa agen yô. Er se time sha ajiir agen a Bibilo i er kwagh u á la yô, alaghga kwagh ne una na shi Yehova una seer doon we ishima, shi se seer fan akaa a a lu ken Mkaanem nam la. (Nenge akwati u sha peeji 14 la.)

Aluer Ú Fa er Ajiir Ne a Gbe Ica a Agenegh yô, Kwagh Ne Una Seer Nan We Mfe

7, 8. (a) Ka kwagh u kpilighyol u nyi Semson yange er a gar u Gasa? (b) Ka mkaanem ma nyi ma seer tesen ér Semson lu a agee a kpilighyolo? (c) U fan kwagh u Semson shi kaven kwagh na la una wase se nena?

7 I kaa ken Mbaajiriv 16:2 ér Orjir Semson lu ken gar u Gasa. I gema teren iti i Gasa ken abaver puusu puusu ainge, nahan alaghga ú war kaven ijiir shon i í kaa ér ngise Semson lu her la, lu ken haregh u Mbafiliti, ikyua a kpezegemnger u Mediterenia la. [11] Ver ase ishima sha kwagh u i ôr ken Mbaajiriv 16:3 la, í kaa her ér: “Semson yav zan zan ateghôtôutu, a mough ateghôtôutu la, a kôr ucivir mba hundagar man ikpande ihiar i ambusu a hunda la, a tsuwa i a ishindan cii, a gbire sha avande, a yem a mi sha ityough ki uwo u u lu sha ishigh ki Heberon la.”

8 Sha mimi yô, ihindagar man ikpande i ambusu a ihinda i zegegar er Gasa nahan ia kehe kpishi, shi ia yuhwa kpaa. Hen ase ken ishima wer ú ngu nôngon wer ú tôô ikpande hunda shon! Kpa Semson tsuwa í yem a mi, nahan yange yem a i hana, man zende na la gba ica kuma nena jimi? Gar u Gasa ngu ikyua a kpe zegemnger. [15] Heberon di gema ngu sha igyungu geng, i̱ tav kpishi je kuma angahar er 3,000 nahan—ka kwagh u kiriki u unden za aren sha ityough ki igyungu la ga cii! Se fa ijiir i “uwo u ú lu sha ishigh ki Heberon la” ú lu jighilii ga, kpa gar la iyol na yô gema gba ica a Gasa kuma ukilomita 60, man ngu sha igyungu! Er ú fe er gar la a gbe ica í za kighir ne yô, kwagh u Semson yange er la hemba kpiligh we iyol seer a seer gaa? Shi umbur kwagh u yange wase Semson er imba kwagh u kpilighyol la yô—“Jijingi u TER kende un sha agee.” (Mbaajiriv 14:6, 19; 15:14) Se Mbakristu nyian se mba veren ishima ser Aôndo a na se agee a iyolough a kpilighyol ga. Nahan kpa, jijingi u Aôndo u a lu a agee la una wase se se seer kaven akaacimin a ken jijingi shi una taver se se lu a agee sha mlu u or u se lu ken atô la. (1 Mbakorinte 2:10–16; 13:8; Mbaefese 3:16; Mbakolose 1:9, 10) Sha mimi yô, u se fan kwagh u Semson la una na se lu a vangertiôr ser jijingi u Aôndo ngu a tahav mbu wasen se.

9, 10. (a) Kanyi igen Gidion yange er ve hemba Mbamidian ityava? (b) U se fan ajiir a i er kwagh u á la una wase se se hemba kaven ityav mbi Gidion nôngo a mbaihyomov nav la nena?

9 Kwagh ugen u a tese ér doo u fan mgbe ica u ajiir a i er kwagh u á ken Bibilo la yô, ka mhembe u Gidion yange hemba Mbamidian ityav la. Ior kpishi mba ve er Bibilo fa ér Orjir Gidion man mbautyaav nav 300 yange ve hemba akumautya iorov 135,000 ityav, akumautya ne lu—Mbamidian man Mbaamaleki man akumautya agen, ve va har afo hen kpuun-kpuun u Yesereel, ikyua a igyungu i More la. [18] Mbautyaav mba Gidion yange ve tôngo ikyor shi ve hembe mtem ma ve kôr sha ave ma lu a akaghausu a yeghen ker la sha u vea er usu u yegh yô, tsô ve ger amo ve kaa ér: “Sanker u TER man u Gidion.” Kwagh ne na mbaihyomov vev hingir ta ta ta shi mciem gba ve iyol gande tsô ve hingir u wuan ayol a ve. (Mbaajiriv 6:33; 7:1–22) Lu cii kwagh u er hen tugh mbura nee? I ôr akaa agen a a er yô ken Mbaajiriv 7 man 8. Aluer ú ôr ityouv mbin yô, ú nenge er Gidion yange sôghul ityav a ve je kera doo ato ga yô. Ajiir agen kpishi a i er kwagh u á la, a fatyô u fan agen nyian jighilii ga, nahan alaghga aa lu ken foto u tesen ajiir a Bibilo i er kwagh u a la ga. Nahan kpa, i pande i tese ajiir agen kpishi sha er se fatyô u dondon ieren i Gidion la yô.

10 Gidion yange zenda asande a akumautya a a mase shin her la zan zan kar Bete-shita kua imbusutariyan la a yem ken Abel-mehola, ikyua a Yordan. (Mbaajiriv 7:22–25) Kwaghôron la kaa ér: ‘Gidion va hen Yordan va per a ior deri utar mba ve lu a na imôngo la, ve vôr, nahan kpaa ve lu tôvon ve ityô.’ Mbaiserael yange ve per Yordan kpa ve gba uwer ga, ve zenda mbaihyomov vev ken imbusutariyan i Sukoti man Penuel, ikyua a Yaboki, ve kar ve yem sha agungu a ken Yogbeha, (ikyua a gar u ken Yordan, u hegen i yer ér Amman la). Mzende u ve lu zendan mbaihyomov vev ityô nôngon ityav a ve la lu zende u kuman ukilomita 80. Gidion yange za kôr utor mba Midian uhar sôngo; maa á hide ken gar na Ofera, ikyua ape ityav mbira hii la. (Mbaajiriv 8:4–12, 21–27) Sha mimi yô, Gidion zende tôngo ikyor shi tsar akaghausu, shi ngor imo tseegh tsô ga, yange er kwagh hemba nahan. Nenge ase er agwa u Gidion la a seer taver mkaanem ma i ôr sha kwagh u mbajighjigh mban ne, ér: “Ian ia va yinam u me ôr kwagh u mba Gidion man [mbagenev mba] i taver ve agee ken isheer, ve hingir mbataverayol ken utya, ve zenda akumautya a akuraior agen, yevese” la. (Mbaheberu 11:32–34) Iyol ia fatyô u kpen Mbakristu ker, nahan kpa, hemba kan a inja u se zan hemen u eren ishima i Aôndo a uwer gban shio ga he?—2 Mbakorinte 4:1, 16; Mbagalatia 6:9.

Ior Ka Ve Hen Kwagh shi Ve Er Kwagh Nena?

11. Mbaiserael yange ve zende nena cii ve ve mase nyôron ken Kadeshi, shi ve zende nena shighe u ve va nyôr ker laa?

11 Ior mbagenev vea ker ajiir a kwagh a gbe ve a mi la ken ufoto mba tesen ajiir a i er kwagh u á ken Bibilo la, kpa ú hen wer ufoto mban vea ta ior iwanger sha gbenda u ve henen kwagh laa? U tesen ikyav yô, nenge ase kwagh u Mbaiserael, mba ve hembe hen Uwo u Senai ve ver ishigh yemen vegher u Tar u Ityendezwa la. Yange ve lu yemen memen sha gbenda zan zan ve za mase nyôron ken Kadeshi, (shin Kadeshi-barnea). [9] Duteronomi 1:2 kaa ér zende la tôô ve ayange 11, lu zende u kuman ukilomita 270 nahan. Mose tindi mbamkerev 12 hen Kadeshi ér ve za ken Tar u Ityendezwa la ve za gba mker. (Numeri 10:12, 33; 11:34, 35; 12:16; 13:1–3, 25, 26) Mbamkerev mbara za gba mker ve kar hen Imbusutarimese ve kôndo ve yem sha Imbusutariyan, a shi nan kpa yange ve kar hen Bersheba man hen Heberon cii ve ve mase kôndon yemen Imbusutarimese i Tar u Ityendezwa la ye. (Numeri 13:21–24) Er Mbaiserael lumun a abaver a vihin a mbamkerev mba puev ôr ve la je shi ve er tom sha á yô, kwagh ne nave zende ken deserti wue wue anyom akunduahar. (Numeri 14:1–34) Kwagh ne tese jighjigh ve u nan man gbashima ve u suur sha Yehova la nena?—Duteronomi 1:19–33; Pasalmi 78:22, 32–43; Yuda 5.

12. Se kure ikyaa sha kwagh u jighjigh u nan u Mbaiserael la se nyi, man er nan ve i doo u se hen sha kwagh ve?

12 Hen ase sha ijende i Mbaiserael yange ve zende la. Luun er yange vea ongo kwaghwan u Yosua man Kalebu wa ve la nahan ma ve zende wue wue cii ve ma ve mase nyôron ken Tar u Ityendezwa la yee? Mough Kadeshi yem Ber-lahai-roi ape Isaka man Rebeka ve lu la gba ica kuma er ukilomita 16 nahan. [7] Mough Kadeshi yem Bersheba di yina ukilomita 95 nahan, gar ne lu imbusutariyan ikyua ikyua a Tar u Ityendezwa la. (Genese 24:62; 25:11; 2 Samuel 3:10) Er yange ve mough ken Igipiti ve yem ve za har afo hen Uwo u Senai shi ve va hembe her ve zende ukilomita 270 ve yem ken Kadeshi nahan lu inja er ve lu sha kur u Tar u Ityendezwa la nahan. Se kpaa kape se lu sha kur u Paradiso u i tendezwa ér a va a mi shin tar ne je la. Kanyi kwagh se hen sha kwagh nee? Apostoli Paulu tôô kwagh u Mbaiserael la wa se kwagh ér: “Se nôngo nen tsung u nyôron ken mmem la sha er ma or nana̱ de gbaan sha inja i ihembeato la ga” yô.—Mbaheberu 3:16–4:11.s

13, 14. (a) Ka mzeyol u nyi Mbagibeon yange ve tagher a mi ve ve tsua kwagh u vea ere? (b) Kanyi i tese ieren i Mbagibeon la ken igbar, man kwagh ne tese se nyi?

13 Ieren i Mbagibeon yange i̱ kaha kposo. Kwagh u Bibilo i er sha kwagh ve la tese ér yange ve suur sha Aôndo ér a er ishima na. Yosua peren a Mbaiserael yande Ifi u Yordan mba nyer ken Tar u Aôndo tôndozwa ér una na tsombor u Aberaham la yô, shighe kuma u vea nôngo ityav vea zenda Mbakanaan ken tar la kera. (Duteronomi 7:1–3) Lu u ityav mbin mbia bende a Mbagibeon kpaa. Mbaiserael hemba gar u Yeriko man gar u Ai ityav, tsô ve haa afo hen Gilgal, u lu ikyua la. Mbagibeon yange ve soo ér vea kpe er Mbakanaan mba i wa ve ifan la nahan ga, nahan ve tsua ior ve tindi ve hen Yosua u lu ken gar u Gilgal la. Mbagibeon yee iyol ér ve due ijiir i caa, ka ken Kanaan ga, sha er vea kôr ikyar a Mbaheberu yô.

14 Ior mba ve tindi ve la mba va nyer yô ve kaa ér: ‘Ka ken tar ugen u caa tsung je, ikpan you i za ve sha ci u iti i TER, Aôndo wou, ye.’ (Yosua 9:3–9) Akondo a ve hua la man akaayan a ve lu a mi la cii tese ér a̱ shi nan kpa ve va ijiir i caa, kpa sha mimi yô, gar u Gibeon gba ica a Gilgal kuma er ukilomita 30 nahan tseegh. [19] Yosua man atiator a na na jighjigh a kwagh u Mbagibeon ôr ve la, nahan ve ya ikyur a ve ér vea kera nôngo ityav a ve ga, kwagh ne na yô, agar agen aa a lu ikyua a Mbagibeon la maa kôr ikyaa a ve. Mbagibeon yange ve er ayom sha ci u vea war ku tseegh tsô shinii? Ka nahan ga, ieren ve la tese ér sar ve u Aôndo u Iserael a lumun ve. Yehova yange lumun Mbagibeon, nahan ve “hingir ior mba gberen ikon man mba kesen mngerem sha ci u mkohol u ior man sha ci u atse a TER a nanden nagh sha mi,” shi ve aren ikyon i nanden naagh a mi kpaa. (Yosua 9:11–27) Mbagibeon yange ve za hemen u tesen gbashima sha u eren ityom i Yehova i kiriki. Ashi nan kpa, mbagen ken ve lu ken Mbasôrontempel mba yange ve mough ken Babilon ve hide ken tar ve ve va maa tempel la. (Esera 2:1, 2, 43–54; 8:20) Se kpa se fatyô u dondon ieren ve la, se nôngo nen u lun ken bem vea Aôndo shi lun a gbashima u eren ityom i Aôndo i kiriki kpaa.

Eren Kwagh a Or sha Gbashima

15. Er nan ve i gbe u se fa kwagh u ajiir agen a i er kwagh u á ken Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika laa?

15 Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la kpa tér ajiir agen a i er kwagh u á ken Bibilo yô, í ôr ajiir a Yesu man apostoli Paulu yange ve za heregh ve za pase kwagh yô. (Marku 1:38; 7:24, 31; 10:1; Luka 8:1; 13:22; 2 Mbakorinte 11:25, 26) Nôngo u gbidyen kwar nengen ajiir ne ken ishima you ken kwaghhenen u a dondo shin heen ne.

16. Mbakristu mba ken Berea yange ve tese ér Paulu doo ve ishima nena?

16 Zende u Paulu u mishen u sha uhar la, (nenge hwange u nyian u ú lu sha foto u tesen ajiir la) á za ken gar u Filipi, u̱ hegen a lu gar u ken tar u Grika la. [33] Á za pase kwagh ker, maa i kôr un i wuhe, kpa i va pase un i tuhwa, nahan a mough á yem ken Tesalonika. (Aerenakaa 16:6–17:1) Keela kpa Mbayuda za mough ayôôso a Paulu, nahan anmgbianev mba ken Tesalonika kaa a na ér a yem ken gar u Berea, kwagh ne lu zende u kuman ukilomita 65 nahan. Paulu lu pasen kwagh ken Berea doo doo, kpa Mbayuda va tuur ishamior ken ijime nahan í mough ayôôso a na. “Fese je anmgbianev na Paulu gbenda er a̱ yem zan zan shin kpe u zegemnger,” tsô “mba ve za ver Paulu gbenda yô, ve za a na zan zan ken Atene.” (Aerenakaa 17:5–15) Ashi nan kpa, ior mba hev mbagen mba i gema ve ve hingir mbahenen la ve taver ishima ve zende ukilomita 40 ve za ar hen Zegemnger u Aegean la, ve kimbi inyaregh ve nyôr tso ve yem zende u kuman er ukilomita 500 nahan. Zende ne lu zende u hagher kpishi, kpa anmgbianev mban wa ikyo ga, ve vihi shighe kpishi u zenden vea ortom u Aôndo la.

17. Aluer se fa mgbe ica u mough Milete yem Efese yô kwagh ne una wase se u kaven nyi?

17 Zende u Paulu u mishen u sha utar la (nenge hwange u kwer shough shough u ú lu sha foto u tesen ajiir la) yange za lu hen ihongo i Milete. Paulu tindi loho a mbatamen mba ken tiônnongo u Efese la ér ve va, zende la kuma ukilomita 50 nahan. Nenge er mbatamen mban yange vea gbihi ityom i ve lu eren la, vea kôr gbenda ave u za kohol Paulu yô. Yange vea lu ôron kwagh u imôngo i vea za tema vea Paulu la yemen saan saan. Zum u mkombo la been shi mba ongo msen u Paulu er la yô, “ve cii ve vaa tsung, ve kuve Paulu, ve gba susen un zwa.” Mba been yô, “ve ver un gbenda, ve ar shin tso” sha u a̱ yem ken Yerusalem yô. (Aerenakaa 20:14–38) Mbatamen mban vea lu a akaa kpishi a henen sha mi man atôakaa a lamen sha mi zum u ve lu hiden ken Efese la. Dooshima u anmgbianev mban tese sha u moughon ica za kohol ortom u ningir sha u wa ve kwagh shi taver ve ishima la kôr ú ken ishima ga he? Ú zua a kwagh ken kwagh ne u ú er tom a mi ken uma wou shi una wase ú sha gbenda u ú henen kwagh la jee?

Hen Kwagh u Tar u Ityendezwa la, man Kwagh u A lu Van La

18. Kanyi se kange ishima ser se er sha kwagh u ajiir a i er kwagh u á ken Bibilo laa?

18 Ityar i se hen kwagh u í ne tese ér gba u se fa tar u Aôndo tôndozwa ér una na Mbaiserael la, shi tar u ityendezwa la ka tamen kwagh u i er kwagh sha mi sha ajiir kpishi ken Bibilo yô. (Shi aluer se hen kwagh u ityar igen i i er kwagh u i ken Bibilo la kpaa se seer mfe wase.) Aluer se seer zuan a mfe man mkav sha kwagh u Tar u Ityendezwa la yô, kwagh ne una wase se se fa kwagh u vesen u yange gba u Mbaiserael vea er ve vea nyôr ken tar u “atumbabua man iyough” la yô. Kwagh shon yô, yange gba u vea cian Yehova shi vea waan atindi a na ikyo.—Duteronomi 6:1, 2; 27:3.

19. Ka paradiso uhar mba nyi se hen kwagh sha mi?

19 Nyian kpa gba u se cian Yehova shi se dondon igbenda na kpaa. Aluer se mba eren nahan yô, se lu seer mdoom ma paradiso u ken jijingi u hegen á lu mzough u anmgbianev tar sha won cii ne. Nahan se seer fan kwagh u paradiso ne, shi se seer fan averen a se zua a mi la kpaa. Shi se fa ser averen kpishi nga van a va. Yosua yange hemen Mbaiserael per Yordan a ve, za nyôr a ve ken tar u dedoo ú nan mkom la. Hegen ne se mba keghen Paradiso kpôô kpôô la vangertiôr, ka tar u dedoo ú ú lu van je la.

Baver We Kpa?

• Er nan ve i doo u se seer zuan a mfe man mkav sha u fan ajiir a Bibilo i er kwagh u á laa?

• Ka ijiir i nyi i er kwagh u í ken kwaghhenen ne vie vie ve ú seer zuan a iwanger sha mini?

• Er ú hen kwagh u ajiir agen a i er kwagh u á la nahan, kanyi kwagh ú hen sha kwagh nee?

[Study Questions]

[Box/Picture on page 14]

“Nenge Tar u Dedoo” La

Yange saan Mbashiada mba Yehova iyol kpishi u zuan a antakerada u i yer ér: “See the Good Land” la, sha mkohol u vesen u i zua ken inyom i 2003 zan zan kôr ken inyom i 2004 la. I gber antakerada u he ne ken ijô 80, ngu a ufoto kpishi mba tesen ajiir man ajiir a i nger sha a dondo a dondo sha u tesen ityar kposo kposo i i er kwagh u í ken Bibilo, hemban cii yô, Tar u Ityendezwa la, takerada ne ôr mlu u tar la lu sha ashighe kposo kposo la.

Kwaghngeren u Iyoukura ne ngu a unamba mba i nger dion dion, er namba [15] nahan, unamba mban ka mba tesen ufoto mba kwagh a gbe sha ve la jighilii. Aluer ú ngu a antakerada u he ne yô, ker shighe time ken ú, fa akaa a a lu ker la, kwagh ne una seer mfe wou man mkav wou u kaven Mkaanem ma Aôndo la.

(1) Ufoto mbagen kpishi mba a akwati hen kpe, mbaakwati mban mba a akav aa wase ú er ú zua a agar a i er kwagh u á la sha foto u tesen ajiir la yô [18]. (2) Ufoto mbagen mba a kwagh u a lu a umai man ukilomita sha mi u una wase ú u karen fan igbanger man ilihen i gar u i er kwagh sha mi la yô [26]. (3) Aluer ú nenge sha ufoto mban yô, í ta ivaan ver ishigh sha ikyav i tesen imbusutarimese, ivaan ne ka í wasen we u fan ape ú zua a agar a i er kwagh u a la [19]. (4) I shie ufoto mba tesen ajiir mban icigh sha u tesen iwo man agungu [12]. (5) Asangaabaacaa man unamba mba ve lu sha akur a ufoto mban ka u wasen we u nengen a ihiange i i te sha map la sha er ia wase ú u zuan a agar shin ati a agar a i er kwagh u á la yô [23]. (6) Aluer ú nenge sha peeji [34–5], ape i nger ati a agar la yô, ú nenge i nger unamba mba upeeji mbara dion dion, shi i nger ikyav i tesen ape ijiir la i lu, inja er E2 nahan. Aluer ú time sha akaa a a lu ken antakerada ne anshighe kar kpuaa yô, aa na mfe wou man mkav u ú kav akaa a Bibilo i er la una seer kpishi je a lan ú ishima.

[Chart/Map on pages 16, 17]

NGEREN U TESEN AJIIR

A. Kpe u Zegemnger u Tamen

B. Ukpuun-Kpuun Mba ken Ityôtar i Yordan

1. Ukpuun-Kpuun mba Asher

2. Gôgô Kpemnger u Dor

3. Ajiir a Toho a Sharon

4. Ukpuunkpuun mba Filitia

5. Pev u hen Atô u Ityoughkitaregh man Ityôtar

a. Ukpuunkpuun mba Megido

b. Pev u Yesereel

C. Iwo i Shin Ityôtar i Yordan

1. Agungu a Galilia

2. Agungu a Karmel

3. Agungu a Samaria

4. Tar u delaa (agungu a shambe shambe)

5. Tar u Iwoogh u Yuda

6. Taaikyôngo u Yuda

7. Imbusutariyan

8. Deserti u Paran

D. Araba (Pev u Gbeng)

1. Ber u Hula

2. Haregh u Zegemnger u Galilia

3. Pev u Yordan

4. Zegemnger u Bar (Zegemnger u Kuu)

5. Araba (imbusutariyan i Zegemnger u Bar)

E. Iwo/Ajiir a Shambe Shambe a sha Ityoughkitaregh ki Yordan

1. Bashan

2. Gileadi

3. Amon man Moabi

4. Agungu a Edom

F. Iwo i Lebanon

[Map]

Uwo u Hermon

More

Abel-mehola

Sukoti

Yogbeha

Betel

Gilgal

Gibeon

Yerusalem

Heberon

Gasa

Bersheba

Sodom?

Kadeshi

[Map/Picture on page 15]

KANAAN

Megido

GILEADI

Dotan

Shekem

Betel (Lushi)

Ai

Yerusalem (Salem)

Betelehem (Eferata)

Mamre

Heberon (Makpela)

Gera

Bersheba

Sodom?

IMBUSUTARIYAN

Rehoboti?

[Mountains]

Moria

[Bodies of water]

Zegemnger u Bar

[Rivers]

Yordan

[Picture]

Aberaham yange zende nenge tar la cii

[Map on page 18]

Teroa

SAMOTERASE

Neapoli

Filipi

Amfipoli

Tesalonika

Berea

Atene

Korinte

Efese

Milete

RODE