Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

U Saven Ôron Asember ken Takerada u Yosua

U Saven Ôron Asember ken Takerada u Yosua

Mkaanem ma Yehova Ma Uma Je

U Saven Ôron Asember ken Takerada u Yosua

KEN inyom i 1473 C.S.W. la, Mbaiserael haa afo hen Ukpuunkpuun mba Moabi la, tsô í kaa a ve ér: “Er nen kwaghyan, gadia shi ayange atar, né per Yordan ne, né nyôr, né ngohol tar u TER, Aôndo wen, A ne ne er ne̱ ngohol u la.” A̱ shi nan kpa yange vea ember yar yar zum u ve ungwa mkaanem man yô. (Yosua 1:11) Zende ve u ken taaikyôngo, u ve lu zenden haan afo anyom 40 la sôôn kuren ve.

Sha shighe u anyom va kar hemba ikyundu daalaa nahan la, orhemen Yosua tile ken tar u Kanaan, hen atô u tar la ôr kwagh a mbatamen mba Iserael wener: “Nenge, m kar ne akuraior a a shi ne, hingir dyako u ikwe yen, hii hen Yordan je, kua akuraior cii a m tim la, zan zan za ar hen Zegemnger u Tamen veghel u shin ityôtar la. TER, Aôndo wen, ka Un je, Una zenda ve sha ishigh yenegh kera, Una kar a ve sha ishigh yenegh kera, né ngohol tar ve, er TER, Aôndo wen, kaa ne nahan.”—Yosua 23:4, 5.

Takerada u Yosua, u a nger ú ken inyom i 1450 C.S.W. la ú ôr se akaa a doon kpishi a yange za hemen ken atô u anyom 22 yô. Mlu wase ngu er u ônov Mbaiserael mba ve wa iyol ve kegh a kegh u ngohol Tar u Ityendezwa la nahan, gadia se tile sha kur u tar u he u í tende zwa u nan se ú la. Nahan yô, de se ver nen ishima tsung se nenge nen akaa a takerada u Yosua u er se yô.—Mbaheberu 4:12.

HEN “UKPUUNKPUUN MBA YERIKO”

(Yosua 1:1–5:15)

Sha kpôô yô tom u Yehova na Yosua zum u a kaa a na wener: “Wanakiriki Wam Mose kpe; yô, mough hegen, we man ior ne cii, per Yordan ne, yem nen ken tar u M lu nan ve la, ka ve Mbaiserael” la, lu zegetom u kiriki ga cii! (Yosua 1:2) Lu u Yosua una hemen ikyurior i̱ lun iorov umiliôn imôngo una nyôr a ve ken Tar u Ityendezwa la. Nahan á gba mi wan ago iyol je, á tindi mbamkerev uhar hen Yeriko—gar u hiihii u vea hii ngohol la. Idyakwase Rahabi gema lu ken gar la, un ungwa kwagh u ityom i ageegh i Yehova er sha ci u ior nav la cii. Nahan á wase mbamkerev mban, á yer ve, tsô ve kpa ve tôndo zwa a na ér vea yima un.

Mbamkerev mba i tindi la mba za hidi yô, Yosua man ior cica cii wa ago iyol u moughon peren yande Yordan. Shin er ifi shon sar avenge nahan kpa, kwagh ne yàngè ve u peren ga, gadia Yehova yua mngerem ma sha ma lu moron a mor, nahan ma shin hemen mara ma sen cica cii ma haa shin Zegemnger u Kuugh la. Mbaiserael mba peren yande Yordan yô, ve haa afo hen Gilgal, ikyua a Yeriko. Ayange nga kar anyiin yô, ve er iniongo i Paseka sha uwer u Abiba, ayange a u pue kar anyiin aikighe, hen ukpuunkpuun mba Yeriko la. (Yosua 5:10) Kper nan sev mbu aven yô, ve ya kwaghyan u tar la, tsô i de nan ve mana. Lu hen shighe ne, Yosua tsôngo nomso mba i mar ve ken taaikyôngo la cica cii ye.

Mbamlumun sha Mbampin mba Í Pin ken Ruamabera La:

2:4, 5—Er nan ve Rahabi tsugh mbatomov mba tor mba ve lu keren mbamkerev mbara laa? Rahabi tee uma na sha u yeren mbamkerev mbara je wa ikyo ga, gadia un hingir kwase u nan Yehova jighjigh. Nahan, gba u saa una pase ior mba ve soo u bulan ior mba Aôndo mban ape mbamkerev mbara lu ga. (Mateu 7:6; 21:23–27; Yohane 7:3–10) Sha kpôô yô, i gema i na a na Rahabi “ishô sha aeren” a na, aa á kou m-bum u a bume mbatomov mba tor tindi ve kpaa la.—Yakobu 2:24–26.

5:14, 15—Ka an nan lu ortaregh shin “kur u ikumutya i TER”? A̱ shi nan kpa, kurutya u yange va va taver Yosua ishima shighe u ve hii u nôngon ityav ngohol Tar u Ityendezwa la lu “Imo”—ka Yesu Kristu ken mlu na u lu sha, lu a hingir orumace ga je la. (Yohane 1:1; Daniel 10:13) Ishima taver se ker kpishi, gadia se mba a ibumun i i tese ér Yesu Kristu u i kende a na sha la ngu a ior mba Aôndo nyian ken ityav mbi ken jijingi mbi ve lu nôngon ne!

Ityesen hen Avese:

1:7-9. U ôron Bibilo ayange ayange shi gbidyen kwar sha kwagh u se er shi eren tom sha mi la ka kwagh u hange hange u una wase se se za ikyura sha akaa a ken jijingi yô.

1:11. Yosua kaa a ior ér ve er kwaghyan, ve de gbe teman a tema tsô ér Aôndo a̱ na ve kwaghyan ga. Kwaghwan u Yesu wa se wener asema a̱ de nyian se sha ci u ugbayol mba uma ga, kua ityendezwa i̱ á er wener, “akaa ne cii á seer [se] a” la, tese ér ka u se gba teman a tema tsô ga, kpa se eren akaa a a wase se yô.—Mateu 6:25, 33.

2:4-13. Yange mba er Rahabi ityom i Yehova i ageegh shi fe kpaa ér ashe nyian yô, maa á tsua a ishima na wener una dondo mbacivir Yehova. Aluer ú hen Bibilo hegen anshighe kar, shi ú fa kpaa wer se mba ken “ayange a masejime” yô, ú nenge wer doo u ú hii u civir Aôndo hegen ga zee?—2 Timoteu 3:1.

3:15. Er ibaver i mbamkerev mbara va ôr Yosua la i̱ doo yum yô, á kera kegh wener ifi u Yordan a pande mngerem cii man una er kwagh ga. Se kpa nyityô kwagh i i̱ gbe i̱ zough a mcivir u mimi cii, gba u se er i̱ a ishima taver, ka u se kegh ser saa ian i̱ due man se er kwagh shon ga.

4:4-8, 20-24. Awen pue kar ahar aa í tôô hen tareghnyaagh u Yordan la lu sha ci u Mbaiserael vea za hemen u umbur mper u ve per ifi la yô. Akaa a Yehova a eren sha u yiman ior nav mba sha ayange ne sha ikyev i mbaihyomov nav la kpa ka ikyav i umbur ve ér un ngu a ve.

VE ZA HEMEN U HEMBAN

(Yosua 6:1–12:24)

I “wuhe ihinda” i gar u Yeriko “gbong gbong . . . ; ma or due ga, ma or nyôr kpaa ga.” (Yosua 6:1) Nahan a hemba gar ne, a ngohol un nan sha wono? Yehova pase Yosua kwagh u una er yô. Ica gba ga je maa girgar la cii yôhôr haa inya, nahan i tim gar la cica cii. Lu Rahabi man ya na tseegh i war ve ye.

Gar u dondon u í nôngo ityav a na í ngohol un la lu gar u tor, í yilan gar ne ér Ai. Mbamkerev mba í tindi ve hen gar ne hide va kaa ér, ngu a ior kpuaa tseegh, nahan i̱ lu ior kpuaa ve̱ za hemba un ye. Nahan kpa, ushoja iorov 3,000 mba i tindi ve ér ve za ta ityav sha gar ne, ve ngohol un la, za yevese ior i Ai. Sha ci u nyi? Sha ci u Yehova lu a Mbaiserael ga. Gadia Akan, or u ken kwe u Yuda er kwaghbo zum u í lu timin gar u Yeriko la. Mba ser zayol ne cii mba been kera yô maa Yosua mough za ta ityav sha gar u Ai. Er tor u Ai vande hemban Mbaiserael kera yô, sase un iyol u duen va nôngon ityav a ve kpishi. Nahan er ngagh Mba-Ai ken ishima yum yô, Yosua er ayom, tsô a hemba ve a ngohol gar la.

Gibeon lu ‘zegegar je—hemba kehen a Ai kpaa, nomsombaiorov mba ker kpaa lu mbaageev je.’ (Yosua 10:2) Kpa, zum u Mbagibeon ungwa er Mbaiserael hemba Yeriko man Ai yô, ve er kwagh sha ayom, ve bume Yosua ya ikyur i bem a ve. Akuraior a a kase ve la gema nenge ér ve undu ve nahan tahav vev pande. Tsô ator ve ataan zua nôngo ityav a Gibeon. Kpa Mbaiserael yima Mbagibeon, hemba ator a a ta ityav sha ve la gburuu gburuu. Ityav mbigenev mbi Mbaiserael hemba sha hemen u Yosua yô, lu ityav mbi ve nôngo a agar a ken imbusutariyan man a shin ityôtar, kua mhembe u ve hemba ator a sha imbusutarimese a a zua imôngo, a nôngo ityav a ve la. Kohol cii yô, ator a i hemba á shin ityôtar i Yordan la lu 31.

Mbamlumun sha Mbampin mba Í Pin ken Ruamabera La:

10:13—Imba zegekwagh u kpilighyol ne nahan er nena sha wono? “Ma kwagh u kpilighyol u hemban TER,” Un u a gbe sha man tar la ngu je kpa? (Genese 18:14) Aluer Yehova soo yô, una er tar ua de geman sha mgem u ú, nahan aluer or tile shin tar ne nan kenger iyange man uwer yô, a lu inja er ve tile gigh gigh nahan. Aluer doo un u eren nahan ga yô, una de tar ua lu geman kwagh u ú her, shi uwer kpaa ua lu kwagh u ú, kpa una gema a goom a iwanger i iyange man uwer, ia ta her zan zan. Yange una er kwagh ne sha nyi gbenda je kpa, er i gbe uumace je “iyange i lun er ngira nahan ngi a lu ga.”—Yosua 10:14.

10:13—Kanyi i lu ruamabera u Yashar laa? 2 Samuel 1:18 kpaa tér ruamabera ne; ijiir la ôr kwagh u icam i i yer ér “Ada”—i̱ i̱ lu kwelegh u ku u Saulu man Yonatan la. A̱ shi nan kpa, ruamabera ne lu ruamabera u atsam a yange i waan i teren akaa a vesen a a er ken Iserael yô, shi alaghga Mbaheberu fa ruamabera ne tseer tseer.

Ityesen hen Avese:

6:26; 9:22, 23. Anyom nga kar 500 nahan yô maa ifan i Yosua wa shighe u mtim u Yeriko la i̱ kure sha mi vough. (1 Utor 16:34) Ifan i Noa wa wan u wan na Kanaan la kpa kure sha mi vough zum u Mbagibeon hingir ikpan la. (Genese 9:25, 26) Mayange je mkaanem ma Yehova ma gbe inya ga.

7:20-25. Mbagenev yô, alaghga vea nenge iv mbu Akan la ér ka kwaghbo u ikyoogh ga, vea hen ér yange mbu bende a ma or ga nahan ityôkyaa ngi sha kwagh la ga. Nahan alaghga iv mbu cuku man asorabo a kiriki agenegh a a hendan a atindi a Bibilo la kpaa vea tôô ér ka kwagh je ga. Kpa se yô, se lu nen er Yosua nahan, se kange nen ishima gbang sha u hendan a akaa a mgbeghan se ér se nyôr iyol ken tindi u peren shin aeren a hôngorough la.

9:15, 26, 27. Aluer se er iceghzwa a or yô, mayange se nenge i̱ beelee ga, se er sha kwaghôron wase la.

YOSUA MASE EREN TOM NA UGEN U VESEN

(Yosua 13:1–24:33)

Hen shighe ne Yosua beeyol—zulum anyom 90—nahan á mough á kar tar la cica cii. Mimi yô, tom ne lu u kiriki ga cii! Kwe u Ruben man Gadi kua vegherkwe u Manase vande ngohol kwar ve yande Yordan, vegher u ken ityoughkitaregh la. Ikwe igen i i mase shin her la í er i ishor, í na i kwar ve vegher u shin ityôtar i Yordan la.

Í tím tabernakel hen Shilo hen haregh u Eferaim. Shi í na Kalebu gar u Heberon hingir u na, í na di Yosua gar u Timnati-sera. Mbalevi kpaa í na ve agar 48, agar ne 6 lu agar a waren ker sha ikyev i or u oron iyev i awambe. Mbautyaav mba kwe u Ruben man Gadi kua vegherkwe u Manase mba za ngur hiden hen dyako ve u lu vegher u ityoughkitaregh ki Yordan la yô, maa ve ta atse a nanden nagh sha mi, a “gba ikôr mimi.” (Yosua 22:10) Kpa ikwe i i lu vegher u shin ityôtar i Yordan la gema nenge kwagh u ve er ne ér, ve venda Aôndo, tsô maa ve wa ago a utya cica cii ve bee, kpa er ve tindi ior za lam a ve yô, ityav maa bunde.

Yosua tema ken gar u Timnati-sera ayange nga kar yô, á yila mbatamen man mbahemenev man mbaajiriv kua mbavesen mba Iserael cii, á wa ve kwagh ér ve taver ishima shi ve za hemen u nan Yehova jighjigh kpaa. Ken masejime yô, Yosua kohol ikwe i Iserael cica cii hen Shekem. Heen ne, á pase ve aeren a Yehova hii sha shighe u Aberaham la je zan zan, shi á wa ior kwagh a kaa ér, “cia nen TER, er nen Un tom sha ishima i môm man sha mimi kpaa.” Nahan asema mgbegha ior ker tsô ve kaa ér: “Ka TER, Aôndo wase, sé civir un ye, ka imo Na kpaa sé ver ato sha mi ye.” (Yosua 24:14, 15, 24) Yosua er kwagh a ior cii been, shighe karen yô maa á kpe, lu anyom 110.

Mbamlumun sha Mbampin mba Í Pin ken Ruamabera La:

13:1—Kwagh u ivur ne i̱ er ne gema nyiman a nyiman kwagh u Yosua 11:23 a er la ga zee? Ei, sha ci u mhembe u í hemba ator a ken Tar u Ityendezwa í ngohol tar shon la lu sha igbenda ihiar: hiihii yô, lu ityav mbi Mbaiserael cii hemba ator 31 a ken tar u Kanaan la, ityav mbin wundugh Mbakanaan ve kera lu agee a nôngon kwagh a ve ga; gbenda u sha uhar yô, lu mzende u ikwe kposo kposo kua ior asange asange zenda Mbakanaan, tema ken tar ve, ú hingir dyako ve la. (Yosua 17:14–18; 18:3) Shin er ônov mba Iserael zenda Mbakanaan ken atô ve cii ga nahan kpa, mba ve shi her la kera lu a tahav mbu vea nôngo kwagh a Iserael ga. (Yosua 16:10; 17:12) Yosua 21:44 kaa ér: “TER na ve mmem han han kpaa.”

24:2 Tera, ter u Aberaham lu or u civir akomboo? Sha hiihii la, Tera lu or u civir Yehova ga. A̱ shi nan kpa, civir aôndo u uweregh u i yilan ér Sin la—lu an-aôndo u ior kpishi civir ken gar u Ur yô. Aeren a uter a Mbayuda tese ér, alaghga je yô Tera gbaan a gba ieev iyol na jighilii. Nahan kpa, zum u Aôndo kaa a Aberaham ér a due ken Ur kera la, Tera due a na imôngo ve yem ken Haran.—Genese 11:31.

Ityesen hen Avese:

14:10-13. Shin er Kalebu lu anyom 85 nahan kpa, á sôn tom u taver kpishi, ér una zenda ior mba hen ningir u Heberon la kera. Lu Mbaanaki, ior mba gban akôr lu hen ijiir la ye. Yehova wase orutya u fan ityav doo doo ne á hemba ve, nahan Heberon hingir gar u ior yevese or u oron iyev i awambe za waren ker yô. (Yosua 15:13–19; 21:11–13) Ikyav i Kalebu ne taver se ishima ér se de cie u eren ityom i Aôndo i i taver la ga.

22:9-12, 21-33. Gba u se wa ikyo tsung sha er se gba nan nan mbagenev ibo sha akaa a ve soo u eren la ga yô.

“Ma Kwagh Môm Bunde Ga”

Shighe u Yosua beeyol la, á kaa a mbavesen mba ken Iserael wener: “Ma kwagh môm sha akaa a dedoo a TER, Aôndo wen, ter sha a ven la bunde ga, a cii i kure ne a vough.” (Yosua 23:14) Akaa a ngise er, a i nger ken takerada u Yosua la tese mimi u mkaanem man vindi vindi je!

Apostoli Paulu nger wener: “Akaa a i vande ngeren la cii ka sha ci u ityesen yase lu i nger a ye, lu sha u se̱ lu a ishimaverenkeghen sha ishimawan man ishimasurun i ken icighanruamabera la.” (Mbaromanu 15:4) Se fatyô u lun a vangertiôr ser mayange je ishimaveren i se lu a mi sha uityendezwa mba Aôndo la ka gbilinkwagh ga. Ityendezwa na i môm ia bunde ga; uityendezwa nav cii vea kure sha mi vough.

[Map on page 5]

Tar u yange i ngohol sha hemen u Yosua la

BASHAN

GILEADI

ARABA

IMBUSUTARIYAN

Ifi u Yordan

Zegemnger u Bar

Pev u Yaboki

Pev u Arnon

Hasor

Madon

Lasharon

Shimeron

Yokeneam

Dor

Megido

Kedeshi

Tanaki

Hefer

Tirsa

Afeki

Tapua

Betel

Ai

Gilgal

Yeriko

Geser

Yerusalem

Makeda

Yarmuti

Adulam

Libena

Lakishi

Egelon

Heberon

Debir

Aradi

[Picture on page 4]

Ú fa er i hii ve yange i na agbagakwase Rahabi ishô kpa?

[Picture on page 5]

Yosua wa Mbaiserael kwagh ér ve ‘cia TER, ve er Un tom’

[Picture on page 7]

Iv mbu Akan la lu isholibo i kiriki ga; mbu va a akaa a vihin kpishi

[Picture on page 7]

‘Ka sha jighjigh u nan man ugirmbagarev mba Yeriko gba ye.’—Mbaheberu 11:30