Se Kura Nen Iti Yase I Mbakristu La

“Ka ne ne lu mbashiada Av ye, kape TER A kaa ne.”—YESAIA 43:10.

1. Ka unô Yehova á urugh ve á ve a mi ken ikyum naa?

 ZUM u ú tem ken Iyou i Tartor yô, gema teghelee kenger ior mba ve tem ker vea we la. Ka unô ú nenge a ve? Alaghga ú nenge agumaior tema ving nga ungwan er i lu timen sha kwaghfan u ken Ruamabera yô. (Pasalmi 148:12, 13) Shi alaghga ú nenge a mbayaav mba ve lu nôngon sha a fatyô ve cii ér ma ve er ishima i Aôndo ken tar u icombor i lu vihin a vihi ne. Shi ú nenge a mbabeenyol mba ve lu nôngon eren sha iyol tseghan i ve tsegh sha ci u Yehova la je ve we ikyo sha mbamzeyol mba iyolbeen i ve ve a mi la ga yô. (Anzaakaa 16:31) Ior mban cii Yehova doo ve ishima tsung. Ka nahan ve á urugh ve a we ikyum ye. Wan u Aôndo lumun a kwagh ne, a kaa ér: “Ma or nana fatyô u gban van her a mo ga saa Ter u A tindim la, Una urugh nan.”—Yohane 6:37, 44, 65.

2, 3. Er nan ve i lu kwagh u ican kpishi u kuran mlu wase u Mbakristu laa?

² Saan se iyol kpishi u lun môm ken ior mba Yehova a lumun a ve shi a lu veren ve doo doo la ga zee? Nahan kpa, u se zan hemen u kuran mlu wase u Mbakristu ken “ashighe a ican” ne ka kwagh u ican kpishi. (2 Timoteu 3:1) Ka agumaior á i mar ve shi i yese ve ken uya mba  Mbakristu la je kwagh ne a hembe benden a ve ye. Gumor ugen u mbamaren nav ve lu Mbakristu yô kaa ér: “Mbamkombo mba Mbakristu yô kape m zaan je la, kpa m wa ishima u eren ma kwagh môm ken jijingi ga, shi sha mimi yô yange sarem u civir Yehova kpaa ga.”

³ Mbagenev yô, shin er alaghga a sar ve u civir Yehova nahan kpa, mbakov ve vea lu danen ve, kua ugurgur mba tar ne man asaren a bo. Shighe u akaa a cinge sha avese yum yô, alaghga aa mee se kure kure se gema iti yase i Mbakristu la se ta kera. Ú nenge yô, mbakpishiv ken tar nyian nenge ér atindi a Bibilo sha kwagh u aeren a dedoo la ya tsegh man á kera kuma u a lu kuran á ken tar u ainge ne ga. (1 Peteru 4:4) Mbagen hen ér kera ka a inja keng u civir Aôndo sha gbenda u a tese la ga. (Yohane 4:24) Ken washika u Paulu nger Mbaefese la, a kaa ér tar ngu a “jijingi,” shin ngu a tahav. (Mbaefese 2:2) Jijingi la ngu a tuur ior ken ijime ér ve dondo kwagh u tar u lu eren u sha ishima i Yehova ga la.

4. Yesu pase ityôkyaa i i doo u se kura ikyav yase i Mbakristu la var var nena?

⁴ Nahan kpa, sea lu gumor shin sea bee iyol kpa, er se lu mbatomov mba Yehova mba se tsegh ayol a ase yô, se fa ser a lu kwagh u vihin tsung aluer mô wase nana undu mlu wase u Mbakristu yô. Ikyav yase i Mbakristu la ia fatyô u haren sha atindi a Yehova man kwagh u a ver ishima ér se er la tseegh, aluer ka nahan ga yô, a lu ikyav i sha inja ga. Kera ga je kpa i gba se sha ibeen na. (Genese 1:26; Mika 6:8) Bibilo kar mlu wase u Mbakristu la sha ikyondo i or ka nan haa iyol ior ve nenge a mi la. Sha kwagh u ashighe a ase ne yô, Yesu kaa ér: “Nenge, M ngu van er ormbaiv nahan. Or u nan lu per shi nan kor riga u nan sha u nana kera zende idyelegh er á nengen kunya u nan ga yô, i saan nan iyol.” * (Mpase 16:15) Ka se pe undun aeren ase a Mbakristu man aeren ase a dedoo la, geman den ser Satan a tese se kwagh u se er ga. Aluer ka u se er imba kwagh ne yô, “riga” wase u ken won la á saa se. Imba kwagh la ia er se yô, a vihi kpishi, shi a lu kwagh u kunya kpaa.

5, 6. Ka sha ityôkyaa i nyi i doo u se lu ta ta ta ken jijingi ga?

⁵ Ka sea fa ser se mba Mbakristu yô, kwagh la ngu a kôôm se. Ngu a kôôm se nena? Aluer or u civir Yehova kera fa ér nan ngu Orkristu ga yô, ka nan hingir ta ta ta, nan kera fa kwagh u nana er a uma u nan kpaa ga. Bibilo ta se icin kwa kimbir kimbir ér imba kwagh la i doo ga. Orhenen Yakobu kaa ér: “Or u tan akpelan yô, nan bee igôndomnger i ahumbe a mough a mi a yemen a mi yô. Imbaor la yô, nana̱ de kera henen er nana zua a ma kwagh hen Ter ga, ka or u asema ahar, nan ngu ta ta ta sha igbenda i nan cii.”—Yakobu 1:6–8; Mbaefese 4:14; Mbaheberu 13:9.

⁶ Se kura iti yase i Mbakristu la nena? Kanyi ia wase se, se seer mfe u se lu a mi ser se mba a ian i civirigh i lun ior mba civir Uhembansha laa? Time sha igbenda i í dondo heen ne.

 Maa Mlu Wou u Orkristu la A̱ Seer Taver

7. Er nan i lu a inja u zamber a Yehova ser a time sha kwagh wase?

⁷ Za Hemen u Taver Mlu Wou vea Yehova. Kwagh u hemban doon cii u Orkristu nan lu a mi yô, ka mlu u nan vea Aôndo la. (Pasalmi 25:14; Anzaakaa 3:32) Aluer se hii u gban anyiman sha iti yase i Mbakristu la yô, doo u se time sha mlu wase vea Aôndo tsembelee se nenge. Orpasalmi zamber a Aôndo nahan ér: “Time kwagh wam, TERE, karem doo doo, kar ahi am kua ishima yam kpaa.” (Pasalmi 26:2) Er nan imba mtim u timen sha mlu wase la a lu hange hange? Ka sha er se tseegh yô se yen u fan mbaawashima asev man mbamhen asev yô. Ka Yehova tseegh a lu a tahav mbu fan or kuan mbamhen mba nanev man ishima i nan ye.—Yeremia 17:9, 10.

8. (a) Ikyaren i Yehova a karen se la ngi wasen se nena? (b) Í wase ú u vesen zan zan hingir Orkristu nena?

⁸ Shighe u se yer Yehova ser a time sha kwagh wase yô, sé lôhô un ser a kar se. Alaghga una de akaa aa er se a tesen or u se lu kua er ishima i lu se ker la kpaa. (Mbaheberu 4:12, 13; Yakobu 1:22–25) Doo u se wa ishima a akaren a ngara la sha ci u aa na se ian i tesen ser mimi je ka Yehova se suur sha a na ye. Imba kwagh la ia tese aluer se mba ‘vough man jimin, sé kera yina sha kwagh môm môm ga yô.’ (Yakobu 1:2–4) Shighe u ka a karen jighjigh wase la yô, ka se vesen ken jijingi kpaa.—Mbaefese 4:22–24.

9. Hii nan ve i lu hange hange u se hen se fa a kuma se ser kwagh u Bibilo i lu tesen ne ka u mimi?

⁹ Hen mimi mba ken Bibilo mbara fa ve i kuma ú. Aluer se har mfe wase sha Ruamabera ga yô, ikyav yase i se lu mbacivir Yehova la ia kera taver ga. (Mbafilipi 1:9, 10) Hanma Orkristu cii, a lu gumor shin tseor kpaa, gba u nana fa a kuma nan ér mimi je kwagh u nan ne jighjigh a mi ne ngu ken Bibilo. Paulu taver mbananjighjigh er un nahan asema wener: “Karen nen akaa cii, kôr nen u dedoo la gbang je.” (1 Mbatesalonika 5:21) Agumaior a i yese a ken icombor i cian Aôndo yô gba u aa fa ér vea fatyô u gban lun Mbakristu mba mimi tsô sha ci u mbamaren vev mba Mbakristu yum ga. Davidi, wa wan na Solomon kwagh kaa ér ‘fa Aôndo u teru, civir Un a ishima i môm.’ (1 Kroniku 28:9) Lu u gumor Solomon una tema a gbaa kenger er ter na lu maan jighjigh na ken Yehova tseegh maa una de je ga. Yange gba u una fa Yehova iyol na man kape er kpaa je la. A zamber a Aôndo wener: ‘Yô, nam mkav man mfe sha u m̱ duen shi m̱ nyôron sha ishigh ki ior mban yô.’—2 Kroniku 1:10.

10. Er nan ve i lu kwaghbo u pinen mbampin mba mimi a ishima i mimi ga?

¹⁰ Ka i tôô mfe i maa jighjigh u taver. Paulu kaa ér, “jighjigh u nan ka sha m-ongo.” (Mbaromanu 10:17) Á ôr kwagh ne a ver ishigh ér nena? Á ver ishigh wener aluer se mba ôron Mkaanem ma Aôndo yô, jighjigh wase una hemba taver shi se lu a vangertiôr ken Aôndo man uityendezwa nav kua ken nongo na. Aluer se mba pinen mbampin mba wasen sha kwagh u Bibilo yô, se zua a mbamlumun mba taver se ishima. Heela tseegh ga, Paulu wa ior kwagh ken Mbaromanu 12:2 kaa ér: ‘Kar kwagh u a doo man a kom u rumun un man shi a lu vough la.’ Se er kwagh ne nena? Se er kwagh ne sha “mkav u kaven mimi.” (Titu 1:1) Jijingi u Yehova una wase se se fatyô u fan akaacimin je kpaa. (1 Mbakorinte 2:11, 12) Zum u kwagh a taver se u kaven yô, se sôn nen Aôndo ser a wase se. (Pasalmi 119:10, 11, 27) Ishima i Yehova yô, ka u se fa Mkaanem nam, se na ma jighjigh shi se dondo ma kpaa. Mbampin mba sha mimi mba i pin un a ishima i mimi cii yô, una vihi ishima ga.

Kange Ishima Gbang Wer Ú Er Ishima i Aôndo

11. (a) Ka isharen i gbaaôndo i nyi ia fatyô u meen se? (b) Se fatyô u taver ishima hendan a mbamkighir mba mbakov wase nena?

¹¹ Er ishima i Aôndo, de eren i or ga. Ka isharen i hanma or u tesen imbaor i nan lu la sha u kohol imôngo a ma nongo. Hanma or yô, ka nan ker u lun a mbaaboki man zum u ka nana zua a mi yô, i saan nan iyol kpen kpen.  Zum u agumaior nga a hian a hia shin nga a hia a bee kera cii je kpaa nga a tagher a mkighir u mbakov vev taveraa je, kwagh ne ngu a na yô i lu ve pe kaven mbagenev shin eren ishima ve. Kpa ka hanma shighe cii mbaaboki asev man mbakov asev ve eren akaa a a wase se ga. Ashighe agen ka ve keren a ker or u nana nyôr nongo a ve sha ifer i eren tseegh tsô. (Anzaakaa 1:11–19) Shighe u Orkristu nan de mbakov mba nanegh ve mgbegh nan ken ijime u eren kwaghbo yô, u gba tôvon kpa alaghga hen shighe la nan yer inja or i nan lu jim yô. (Pasalmi 26:4) Apostoli Paulu ta se icin ér: “De hingir nen inja i môm a tar ne ga.” (Mbaromanu 12:2) Yehova taver se asema sha er se hendan a nyityô mzeyol u una va sha a vese cii.—Mbaheberu 13:6.

12. Ka kwaghwan man ikyav i nyi ia taver se ishima u tilen dông shighe u i lu karen jighjigh wase u se ne Aôndo laa?

¹² Aluer ameen nga nôngon u vihin iti yase i Mbakristu la yô, doo u se umbur ser mtil sha mimi wase hen Aôndo hemba ngun a inja a mhen u ior shin kwagh u mbakpishiv ve lu eren la. Mkaanem ma ma lu ken Ekesodu 23:2 la ka kwaghwan u wasen se, ma kaa ér: ‘De dondon ikpelaior sha ifer i eren ga.’ Sha shighe u Mbaiserael kpishi lu henen ér Yehova a kanshio u eren sha uityendezwa Nav la kpa, Kalebu ti venda u dondon ve. A fa di tsô ér kwagh u Aôndo a tende zwa ér una er yô, una er, ka nahan man a zua a iveren kpishi ye. (Numeri 13:30; Yosua 14:6–11) We kpa ú fatyô u vendan akaa a ior kpishi ve lu eren la sha er a vihi mlu wou vea Aôndo ga kpa?

13. Er nan ve i doo u se pase mbagenev ser se mba Mbakristu?

¹³ Na ior ve fa er ú lu Orkristu yô. Kwagh u se er ve se kura iti yase i Mbakristu la yô, ka u pasen í ken igbar. Shighe u Mbaiserael mba jighjigh lu keren ishigh ki Yehova sha ayange a Esera ve ve tagher a ahendan yô, ve kaa ér: “Se mba mbayev mba Aôndo u Sha man tar.” (Esera 5:11) Aluer se mba keghen ato sha akaa a mbaihyomov asev ve lu ôron la yum yô, alaghga se hingir u cian ve gbidyen akarkase iyol. Aluer se mba keren ser se er ishima i hanma or yô, nahan kwagh la una ule se, se kera fatyô u eren tom wase sha inja ga. Nahan or a de cier we ga. Doo u hanma shighe u ú zough a ior yô, pase ve wang wer ú ngu Orshiada u Yehova. Ú fatyô u pasen mbagenev aeren a ou man akaa a ú ne jighjigh a á man kwagh u ú nenge wer doo u Orkristu nana eren la sha icivir man a mciem shio. Pase mbagenev ve fa er ú tsough wer u kura atindi a Yehova a tseng la yô. Pase ve wang wer kwagh u geman kposo ngu sha kwagh u ú tsough wer ú lu Orkristu u mimi la ga. Tese ve wer aeren a ou a dedoo nga ú kwagh u iniumbe ga. (Pasalmi 64:10) Shighe u i fe ú ér ú ngu Orkristu u mimi yô, kwagh la ngu a seer taver we ishima, shi ngu a kura ú, shi a na mbagenev ve ker Yehova man ior nav kpaa.

14. Doo u se de ser tar nahan shin ahendan a̱ kpe se iyolo? Na mpase.

¹⁴ Nahan kpa, mbagenev vea naha ú a naha  tar ga yô vea hendan a we. (Yuda 18) Aluer mbagenev venda u veren ato a we kpa, iyol i de kpeen we ga. (Esekiel 3:7, 8) Wea nôngo kwagh nan nan kpa, ú fatyô u geman ior mba ve cighir asema ér i de gem ve ga la ga. Umbur kwagh u Farao la. Ma ican shin ivande, kua ku u wan na u iunda je kpa, fatyô u geman ishima i Farao ér Mose lu lamen a na sha indi i Yehova ga. Sha nahan yô, de cie or hidi ijime ga. U suur sha Aôndo shi nan un jighjigh la una wase se se kera cia or ga.—Anzaakaa 3:5, 6; 29:25.

Maa Mlu Wou u ken Hemen sha Akaa A A Er a Kar La

15, 16. (a) Dyako wase u ken jijingi la kanyi? (b) Aluer se mba gbidyen kwar sha kwagh u dyako wase u ken jijingi er i nger ken Mkaanem ma Aôndo la yô, a wase se nena?

¹⁵ Dyako wou u ken jijingi la a doo u ishima. Aa Mkaanem ma Aôndo yô, vea zua a mtsera sha u gbidyen kwar sha dyako ve u ken jijingi la. Dyako ne ngi a mimi u Mkaanem ma Yehova, man ishimaverenkeghen i va zuan a uma u tsôron man icivir i se lu a mi i yôôn angwe u loho u dedoo u tartor sha ci u Aôndo la. Ú nenge a ian you ken atô u Mbashiada, mba ve lu ior mba i ne ve tom u pasen kwagh u Tartor sha u waren uuma mba iorov ne kpa? I de hungur we ga, Yehova iyol na kaa ér: “Ka ne ne lu mbashiada Av ye.”—Yesaia 43:10.

¹⁶ Pine iyol you wer: ‘Dyako u ken jijingi ne ngim a inja nan je? I̱ gbam kwagh je u me za ver u eren ishima i Aôndo hiihii ken uma wama? Dyako ne doom ishima je kuma u ia  taver mo ishima u hendan a hanma imeen i alaghga ia va meem me gema i̱ me ta kera yôô?’ Dyako wase u ken jijingi ne shi una fatyô u nan se se lu a mkor u ken jijingi u or nana zua a mi mape gen ga saa ken nongo u Yehova tseegh yô. (Pasalmi 91:1, 2) Aluer se hide se mba timen sha kwagh u nongo u Yehova yô, kwagh la una wase se u fan ser ma or shin kwagh u una kar a ior mba Yehova shin tar ne kera je kpa ngu ga.—Yesaia 54:17; Yeremia 1:19.

17. Dugh dyako wase u ken jijingi la sha yô, kanyi igen i gbe u se suur sha mi?

¹⁷ Nahan kpa, se fatyô u suur sha dyako wase u ken jijingi la tseegh ga. Gba u hanma wase nana kôr ikyar vea Aôndo kangenaa keng keng. Paulu nôngo kpoghuloo maa jighjigh u nan u Mbakristu mba ken gar u Filipi la been cii yô, a kaa a ve ken washika na wener: “Ne mbadoon mo ishima, er ne vande lun a iko i wan gbem nahan, i̱ de lu sha shighe u mo m lu a ven la tseegh ga kpa i̱ hemba a hemba hegen er m lu a ven ga ne; eren nen tom sha myom wen a mciem man ikarikase iyol.” (Mbafilipi 2:12) Se fatyô u veren ashe a orgen kposo ser nana yima se ga.

18. Ityom i Kristu i se eren la ngi i seer pasen iti yase i Mbakristu la nena?

¹⁸ Er tom u Mbakristu sha afatyô wou cii. I kaa ér “mba fe or sha tom u nan eren la.” Nyian kpa i na Mbakristu tom u injaa, mba pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo á ver la. Paulu kaa ér: “Er mo m lu apostoli u atôatyev yô, m ngu nan tom wam icivir.” (Mbaromanu 11:13) Tom u se lu eren u pasen kwagh ne pav se ver kposo a tar, man kwaghpasen ne ngu a na i seer fan se er se lu Mbakristu yô. Shighe u ka sea tume ityough u eren akaa a ken tiônnongo u Kristu amba er u zan mbamkombo mba Mbakristu shi suen tom u maan ajiir a civir Aôndo her man u wasen ior mba kwagh a tser ve la man ambaakaa la nahan, kwagh ne ngu a na i hemba maan se iyol u lun Mbakristu cii.—Mbagalatia 6:9, 10; Mbaheberu 10:23, 24.

Se Mba Zough a Averen sha Iti Yase i Mbakristu La

19, 20. (a) Ka mbamtsera mba nyi ú zough a mi u lun Orkristu? (b) Kanyi ka i na ve i maa se iyol u lun Mbakristu mba mimi?

¹⁹ Tema hen sha averen a se zough a mi sha er se lu Mbakristu mba mimi la. Yehova fa se man kwagh ne ka ian i civirigh kpen kpen. Profeti Malaki kaa ér: “Mbacian TER kpaa gema ôr kwagh ayol a ve; TER kpaa ver ato, ungwa, i nger ruamabera u umbur akaa sha ishigh Nagh, sha ci u mba ve cie TER, man mba ve civir iti Na yô.” (Malaki 3:16) Aôndo una fatyô u tôôn se ér se mba azende a na. (Yakobu 2:23) Uma wase ngu a lu a inja shi se hemba fan kwagh u a doo u se tsua u eren la. Shi, se mba a ishimaverenkeghen i va lun uma gbem sha won kpaa.—Pasalmi 37:9.

²⁰ Fa wer ka Yehova una kaa ér ka kwagh u we ú lu jim jim ne ye, ka ior ga, shi ka un una kaa ér we u gba kwagh shin we u yina ye. Alaghga kwagh u mbagenev vea kaa ér se mba la, a lu sha mnenge u orumace di tsô. Kpa ka dooshima u Aôndo man isharen i a lu a mi sha avese la ia na ve se fa kwagh u se lu jim jim ye, gadia se mba mba nav je. (Mateu 10:29–31) Se di yô, mdoo u Aôndo a doo se ishima la una na a hemba maan se iyol u lun Mbakristu shi se hemba fan kwagh u se er a uuma asev cii. “Aluer Aôndo Una doo or ishima yô, nan kpaa Aôndo fa nan.”—1 Mbakorinte 8:3.

[Footnote]

Baver We Kpa?

• Er nan i lu a inja u Mbakristu vea kura mlu ve u ken jijingi laa?

• Se maa mlu wase u Mbakristu la una taver gbang gbang nena?

• Aluer gba u se tsua or u se er kwagh sha ishima i nan yô, ka akaa nyi nahan aa wase se se tsua kwagh u shami?

• Aluer se soo ser i fa injaor i se lu la nahan, kwagh la una wase se u lun Mbakristu mba mimi ken hemen nena?

[Study Questions]

[Pictures on page 13]

Aluer se wa ityough u eren ityom i Kristu yô, ia na ishima ia hemba taver se u lun Mbakristu mba mimi