Ônov Asev —Ka Dyako U Injaa
Ônov Asev —Ka Dyako U Injaa
“Nenge, ônov mba nomso ka dyako u TER A ne yô, man kwagh u a dugh ken sagh kpaa ka injar i A ne yô.”—PASALMI 127:3.
1. Yange i er nan ve i mar wanikyundan u hiihii laa?
HEN ase sha gbenda u kpilighyol u Yehova Aôndo na i mar wanikyundan u hiihii sha tar la yôô. Adam, ter u wanikyundan la kua ngô na Ifa cii lu wegh sha ijenawambe i i jire ken iyav mbu Ifa, i̱ vese zan zan va hingir orumace la. (Genese 4:1) Zan zan nyian je kpa, ka i kpiligh se iyol sha gbenda u wanye ka nan jile ken uya, nan vese ve i va mase maren nan la. Ka nahan ve ior kpishi ka ve kaa ér “mar ka ivande” ye.
2. Er nan ve ú fatyô u kaan wer kwagh u ka a er ken sagh u kwase uya la ka ivande?
2 Ijenawambe i ter man ngô ka vea yav imôngo ve i̱ jile ken ngô la, ka i̱ vese ken atô u ayange 270 tseegh i̱ hingir wanikyundan nan hingir u lun a aveghemakaa a nderan uma umiliôn umiliôn. Ijenawambe la iyol i i̱ ngi a mfe u tseren aveghemakaa agen a nderan uma kposo kposo hemba ikwe er 200 nahan. Mfe la ka a wase aveghemakaa a nderan uma ne a vese vough vough, a kohol a hingir orumace, kwagh ne ka kwagh u a gande orumace u kaven yô!
3. Er nan ve ior kpishi mba ve kav kwagh ve lumun ér ka Aôndo ka a na ve wanikyundan a jile a hingir oruma, i mar nanaa?
3 Nahan, sha mnenge wou yô, ka an jim nan gbe wanikyundan laa? Sha kpôô yô, orgen môm ngu ga, saa Orgbanakaa tswen. Orpasalmi wa icam wener: “Fa nen er TER A lu Aôndo yô; ka Un A er se ye,” se er ayol a ase ga. (Pasalmi 100:3) Ne mbamaren, fa nen dedoo ner wan u ne mar a dooashe yum la, ka sha fa gege wen shin sha ashe a bughun a en la ne mar un ga. Akperan nga sha kwagh ne ga. Ka Aôndo u kwaghfan na a gande ôron la tseegh una fatyô u nan ér oruma a vese ken ngô u nan sha ivande nahan ye. Ken anyom a karen udubu imôngo la, mba kaven kwagh wuese Orgbanakaa Uhembancii kpishi sha er ka a na ankyundan a jile ken yav mbu ngô yô. We ú wuese Orgbanakaa nahan kpa?—Pasalmi 139:13–16.
4. Ka ieren i nyi uumace ve lu a mi i a tsa nan kpa Yehova una lu a i̱ ga?
4 Nahan cii kpa, Yehova ngu di Orgbanakaa u á we kwagh ikyo ga, u á ser gbenda u nomso man kasev maren tsô maa á de i ngila, kwagh a kera gbe un sha mi ga shinii? Mbagenev mba we kwagh ikyo ga, kpa Yehova yô, mayange je eren nahan ga. (Pasalmi 78:38–40) Bibilo pase se ken Pasalmi 127:3 ér: “Nenge, ônov mba nomso [man mba kasev kpaa] ka dyako u TER A ne yô, man kwagh u a dugh ken sagh kpaa ka injar i A ne yô.” De se time se fa nen kwagh u i yer ér dyako, man kwagh u dyako a til sha mi la kpaa.
Mbayev ka Dyako shi Mba Iyua Kpaa
5. Mbayev mba dyako u injaa nena?
5 Dyako ngi er ka iyua nahan. Ashighe kpishi mbamaren ka ve nôngo kwagh taveraa sha er vea ver ônov vev dyako yô. Alaghga a lu inyaregh shin ya, shin ma kwagh ugen u injaa. Aluer ka nyi je kpa, ka ikyav i tesen ér ônov mbara doo ve ishima. Bibilo kaa ér Aôndo na mbamaren dyako sha u ôn. Ônov mban ka iyua i sha dooshima i̱ a ne ve yô. Ú fatyô u kaan wer ieren i ú eren a mbayev ou mba kiriki la tese ér ú tôô ve wer mba iyua i Orgbanakaa u hemban cii a kende sha uwegh nagh, a we ú sha ikyev kpa?
6. Awashima u Yehova yange soo wener uumace ve maren yô, lu nyi?
6 Yehova na Adam man Ifa iyua ne a ishima veren wener ve mar ve iv tar. (Genese 1:27, 28; Yesaia 45:18) Yehova yange gba uumace sha u ve lu a ikyar i ken ivese shio er gba mbatyomov umiliôn imôngo nahan ga. (Pasalmi 104:4; Mpase 4:11) Kpa, gba uumace na ve tahav mbu maren ônov mba vea bee mbamaren vev yô. Ka kwagh u kpilighyol man kwagh u doon kpishi er ngô man ter ka ve mar ankyundan ve koso nan doo doo nahan! Ne mbamaren, ne mba wuese Yehova sha iyua i doon kpishi i a ne ne la kpa?
Hen Kwagh sha Ikyav i̱ Yesu Á Ver Se La
7. Mbamaren mbagenev mba we ônov vev ikyo ga, kpa Yesu yô, tese ér “ônov mba iorov” doo un ishima shi mhôônom ma ker un a ve nena?
7 Kwagh ka a er i vihi yô, ka mbamaren cii ve nengen ônov vev ér ka iyua ga. Mbagenev kpishi mba we ônov vev ikyo ga. Mbamaren mba ve eren nahan ne mba dondon Yehova man Wan na ga. (Pasalmi 27:10; Yesaia 49:15) Doo u mbamaren mban vea nenge er mbayev mba kiriki doo Yesu ishima tsung yô. Hii shighe u Yesu lu a va shin tar ne ga, lu ortyom u vesen sha la je Bibilo kaa ér ‘doo un a ônov mba iorov tsung.’ (Anzaakaa 8:31) Uumace doo Yesu ishima je gande, ka nahan ve na uma na hingir ipaa sha er se zua a uma u tsôron ye.—Mateu 20:28; Yohane 10:18.
8. Yesu ver mbamaren ikyav i dedoo nena?
8 Zum u Yesu lu shin tar la, á ver mbamaren ikyav i dedoo i vea dondo yô. Hen ase sha kwagh u yange er la. Yange una ngee a akaa a eren kpishi, shi a tume un iyol je kpa, á lu a shighe sha ci u mbayev. Sha shighe ugen la, nenge mbayev ve lu numben sha tembe kasua, nahan va ngur pasen kwagh yô, tôô akaa agen a nenge mbayev er la pase ior kwagh sha mi. (Mateu 11:16, 17) Kwa u masetyô u Yesu za ken Yerusalem la, fa dedoo wener una ya ican shi a wua un. Nahan zum u ior va a mbayev vev mba kiriki hen Yesu yô, mbahenen nav soo ér vea kura Yesu, i de seer zan un iyol ga, nahan ve nôngo ér vea yange mbayev mbara ve de ze ikyua a na ga. Kpa Yesu venda a mbahenen nav, tese ve wener kwagh u mbayev mba kiriki doo un ishima, nahan á kaa a ve wener: “De nen mbayev mba kiriki, ve̱ va her a Mo; de kera yangen nen ve ga.”—Marku 10:13, 14.
9. Er nan ve i gbe hange hange u ieren yase ia kaa a hemba vaa?
9 Se fatyô u henen kwagh sha ikyav i Yesu ver la. Mbayev mba kiriki ka vea va hen a vese, shin a lu sha shighe u se lu eren kwagh ave je kpaa nahan, ka se er a ve nena? Ka se er a ve er Yesu ngise eren a ve nahan kpa? Kwagh u mbayev ve hembe soon hen mbamaren yô, ka un je Yesu yange wa iyol u nan ve la, luun a shighe sha ci ve, shi waan ve ikyo kpaa. Sha mimi yô u ôron a wanye wer “u doom ishima” la, ka kwagh u hange hange. Kpa, injakwagh igen kaa ér ieren kaa hemba vaa. Nahan ka sha zwa tseegh u tese ônov ou wer ve doo u ishima ga, kpa hemba tesen ve wer ve doo u ishima sha ieren you a ve. Ú tese wer ve doo ú ishima sha u keren shighe lun a ve, veren ishima sha ve, shi wan ve ikyo kpaa. Nahan kpa, alaghga mbamaren vea er a mbayev vev vough er i ôr nahan, kpa vea nenge a mkposo ave ave er ve hen la ga. Aluer kwagh ngu nahan kpa, doo u vea za hemen u wan ishima. Aluer se dondo Yesu sha ieren na a mbahenen nav la yô, se hen u wan ishima.
Yesu Waan Ishima a Ior shi Eren a Ve sha Dooshima
10. Yesu tese mbahenen nav er vea hide a ayol a ve jime nena, yange ve dondo kwaghwan la ave ave la jee?
10 Yesu fa anyiman a mbahenen nav ve zer sendegh ayol a ve sha kwagh u or u nana lu orvesen ve la. Iyange igen yô, mough zende vea mbahenen nav, ve lu yemen ken gar u Kapernahum, mba za nyer yô, á pine ve wener: “Ka nyi ashen ne lu ôron sha gbenda laa? Kpa ve huan ving; gadia ve lu ôron kwagh sha gbenda er, ka an nan lu orvesene?” Nahan kpa, Yesu zôhô a ve ga, kpa gema kundu ishima tese ve kwagh u una wase ve vea hide a ayol a ve ijime yô. (Marku 9:33–37) Mbahenen mbara yange ve dondo kwaghwan la ave ave la jee? Lu her ave ave ga. Iwer ngi kar er ateratar nahan yô, Yakobu man Yohane za va a ngô ve ér a̱ va zamber a Yesu yô, a̱ ver ve sha iaven i̱ vesen ken Tartor. Kwa ne kpa Yesu kundu ishima kôôm mhen ve la.—Mateu 20:20–28.
11. (a) Zum u mbaapostoli mba Yesu va kohol imôngo vea na ken kpoyou u sha la yô, lu nyi gba u mbaapostoli mban ma ve er, kpa ve er ga? (b) Lu nyi Yesu er a mbahenen nav sha u veren ve ikyava, man yange ve dondo ikyav na la ave ave la jee?
11 Iniongo i paseka i 33 S.W. la mgbôghom yô, Yesu kohol mbaapostoli nav sha u vea er i̱ yô. Mbaapostoli mba 12 mbara cii zende va kumba imôngo ken kpoyou u sha, ape vea er iniongo shon yô. Er lu ieren ityôô i ôôn mbavannya angahar nahan kpa, or ve môm tsô ishima baver nan u ôôn ugen angahar ga. Tom ne lu tom u kiriki u kpan shin kwaseya eren yô. (1 Samuel 25:41; 1 Timoteu 5:10) Ishima yange ia vihi Yesu u nengen ér mbahenen nav mba a isharen i keren u lun orvesen la ken a ve her tsô. Nahan, Yesu mough ôô hanmô ve angahar, been yô, a zamber a ve wener ve dondo ikyav na i shiren mbagenev la. (Yohane 13:4–17) Nahan ve dondo i̱ kpa? Bibilo kaa ér hen aikighe shon la je, “ve shi ve gba sendegh anyiman ayol a ve er shin ka hanmô ve á ver nan orvesenou?”—Luka 22:24.
12. Mbamaren vea dondo Yesu sha iniôngon ve i tsahan ônov vev la nena?
12 Zum u ne mbamaren ka nea wa ônov enev kwagh man vea er sha kwaghwan la ga nahan, ka ne hen a ishima yen er a lu Yesu ve ma i lu un ken ishima la kpa? Umbur wer yange mbaapostoli mba Yesu vea er kwagh u kpeegh, una wa ve kwagh, vea kôr cio u kôôm ape ve er i shi la ave ave la ga je kpa, iyol i kpe un u wan ve kwagh ga. Ken masejime yô, ishimawan na la i ume atam. (1 Yohane 3:14, 18) Ne mbamaren, lu nen a dooshima man ishimawan er Yesu nahan, mayange je, de vôron nen u tsahan ônov enev ga.
13. Zum u wanye nan soo u pinen ormaren kwagh yô, er nan ve i doo u ormaren nana hule nan kera ga?
13 Ka a inja u ne mbamaren ne tesen ônov enev ve fa ér ve doo ne ishima shi kwagh ve gba ne ishima kpaa. Yange Yesu soo u fan ishima i mbahenen nav, nahan zum u vea pine un mpin yô, a kegh ato a ve. Ashighe agen, a pine ve ér ve ôr un mnenge ve sha akaa agen je kpaa. (Mateu 17:25–27) Mimi je, umbur wer u tesen or sha inja la wa u keghen ato a nan ker, shi tesen wer kwagh u nan gba ú ishima kpaa. Zum u wanye nan ve u va pinen ormaren kwagh yô, nana de hulen anye la kera, kaan a nan sha ishimavihin ér, “Karem sha shi kera,” ú nenge er m lu eren kwagh ave gaa?” ga. Aluer mimi je u ngu gbilin ga yô, ôr wanye la wer ú bee tsô ne lam sha kwagh la. Nahan shi er sha imo you la vough! Aluer ú er nahan yô, wanye la nana fa je ér mimi je kwagh u nan gba ú ishima, nahan akaa a nan a ken myer je kpa a hemba heghem nan u ôron we.
14. Mbamaren vea fatyô u nengen ikyav ken Yesu sha gbar u tesen ônov vev dooshima nena?
14 Aluer mbamaren tese mbayev vev ér ve doo ve ishima sha u kamber ve ave sha avande shin sha u kuven ve nahan ve er shami gaa? Mbamaren vea fatyô u nengen ikyav ken Yesu sha kwagh ne. Bibilo kaa ér: “Tsô A kuve ve, shi A penda ve ave sha ityou kpaa, A ver ve doo doo.” (Marku 10:16) Ú hen wer yange a lu mbayev mbara ken ishima nena? Mimi je, yange a doo ve je a zua ga, shi vea hemba sôsom a Yesu cii! Aluer ne mbamaren ne mba a mbayev enev kôôsôô yô, vea hemba ungwan ityesen yen a iyol nagher shio.
Shighe u I Gbe u Mbamaren vea Luun vea Ônov Vev Yô
15, 16. Ka mhen u yesen wanye u nyi nahan i samber a mi wuee, man kanyi i ne kwagh nee?
15 Taver mbagenev u lumun ér gba u mbamaren vea luun a mbayev vev imôngo shighe naleghaa, shi vea waan ve ikyo kpaa. Gbenda u yesen wanye u i samber a mi wuee yô, ka u í yer ér shighe u injaa la. Mba ve sue ityesen ne senge ér, saa mbamaren vea vihin shighe gôgônan a mbayev vev keng ga, aluer mbamaren vande teman timen sha kwagh u vea lu a mbayev vev ve vea er la, shi ve vande sôron ian veren vough kpaa yô, shighe u ve lu vea mbayev vev la una vese ga kpa, kwagh ga. Kpa, ityesen i shighe u injaa la ka í dedoo je kpa? Ityesen la tese u keren mkpeyol u mbayev mba kiriki je kpa?
16 Orngerenakaa ugen u a pin mbayev mba kiriki kpishi kwagh u ve soo ér mbamaren vev ve eren a ve yô, kaa ér, ve “hemba soon ér mbamaren vev ve luun vea ve shighe naleghaa, shi ve numben a ve kpaa.” Profesôr ugen kaa wener: “Mbamaren kanshio u lun vea ônov vev ve, ve za ve a ishember i [shighe u injaa] la ye. Yange i due a ishemberti ne sha ci u ior lu keren ikyereve i vea kera ngôôr a mbayev vev ga yô.” Ka shighe nena nahan, i gbe u mbamaren vea luun vea ônov veve?
17. Kanyi mbayev ve keren hen mbamaren veve?
17 Bibilo ôr shighe jighilii ga. Kpa, ngise í taver mbamaren mba ken Iserael ishima ér ve tesen ônov vev zum u vea lu hen ya shin vea zenden sha gbenda shin vea yav inya shin vea mough sha kpaa. (Duteronomi 6:7) Kwagh ne tese wang ér gba u mbamaren vea luun a ônov vev shi vea tesen ve hanma sev.
18. Yesu yange tesen mbahenen nav sha hanma ian cii nena, man mbamaren vea hen nyi sha ikyav i Yesu ne?
18 Yesu yange ver a ver shighe u tesen mbahenen nav ga. Yange á tese ve sha hanma ian i í dugh cii, a lu zum u vea yaan kwaghyan imôngo, shin vea zaan zende shin vea memen kpaa. (Marku 6:31, 32; Luka 8:1; 22:14) Mbamaren Mbakristu kpaa, ve ver ishima ve teman imôngo a ônov vev sha hanma shighe cii, ve lamen a ve kundu kundu shi ve tesen ve akaawan a Yehova kpaa.
Kwagh u A Tese, man Er A Tese Yô
19. (a) Dugh shighe u i gbe u mbamaren vea luun a mbayev vev la kera yô, kanyi igen nahan i gbe u shi vea erene? (b) Gba u mbamaren vea hii tesen mbayev vev nyi?
19 Gba u mbamaren vea luun a ônov vev gbem, shi vea tesen ve kpaa. Kpa ka cii kwagh u vea er ve vea yese ve doo doo ne ga. Kwagh u vesen ugen yô, ka kwagh u i lu tesen ve la. Ver ase ishima sha kwagh shon u Bibilo i er ér i tesen ve la. I̱ kaa ér: “Akaaôron a m kaan we nyian ne . . . tesen ônov ou a.” “Akaaôron” shon a í gbe u a tesen ônov la kanyi? A shi nan kpa, akaaôron la wa mkaanem ma i vande ôron sha ivur i sha 5 la ker, gadia í kaa hen ijiir la ér: “TER Aôndo A̱ doo u ishima a ishima you cii man a uma wou cii man a agee ou cii.” (Duteronomi 6:5–7) Yesu kaa wener ka atindi a a hembe lun a vesen ken atindi a Aôndo cii je ne. (Marku 12:28–30) Nahan, gba u mbamaren vea hii tesen ônov vev kwagh u Yehova, vea pase ve ityôkyaa i i ne ve i lu un tswen a kom u una doo se ishima a uma wase cii, shi se civir un a ishima yase cii kpaa yô.
20. Aôndo yange wa mbamaren mba sha ayange a tsuaa la tindi ér ve tesen ônov vev nyi?
20 Kpa, “akaaôron” shon a í we mbamaren kwagh ér ve tesen ônov vev la saa sha u tesen ve ér Aôndo a doo ve ishima a uma ve cii tsô ga. Aluer ú ôr Duteronomi ityough 4 yô, ú nenge wer Mose hide nger Atindi a Pue a Aôndo vande ngeren sha ikpande i awen la. Atindi shon ne agen kaa er i de eren aie ga, i de iin ga, i de woo or ga, i de eren idya kpaa ga. (Duteronomi 5:11–22) Nahan, sha ayange a tsuaa la, i pase mbamaren wanger wanger er i lu hange hange u vea tesen mbayev vev u lun a inja i dedoo yô. Kape nyian kpa mbamaren Mbakristu vea tesen mbayev vev vough je la, sha er mbayev mbara vea lu ken mkor, mlu ve u ken hemen kpa una lu u saan saan yô.
21. Inja i kwaghwan u i wa mbamaren ér ve “tesen” mbayev vev akaaôron a Aôndo la ér nyi?
21 Shi, ver ishima kpaa wer, i wa mbamaren kwagh er vea kar ve, vea tese mbayev vev “akaaôron,” shin atindi ne yô. Aluer u nenge dedoo yô, i kaa her ér: “Tesen ônov ou a.” Inja i u “tesen” yô ér “u tesen or kwagh sha u zeren kimbir kwagh shon gbem shin u wan kwagh shin u taver or ishima sha kwagh shin shiishi or kwagh ken ishima.” Nahan, kwagh ne tese ér Aôndo ngu kaan a mbamaren ér ve ver aan a tesen mbayev akaawan a Bibilo, man awashima u ityesen la yô, i lu u shiishi akaa a ken jijingi ken asema a mbayev vev.
22. Yange i kaa a mbamaren mba ken Iserael ér ve tesen mbayev vev nena, man inja i kwaghôron ne ér nyi?
22 Ormaren nana gba teman a tema tsô yô, nana fatyô u nan imba ityesen la ga. Bibilo kaa ér: “Zer a [“akaaôron,” shin atindi a Aôndo shon ne] sha uwe, a̱ lu u ikav, shi a̱ lu u kwagh u zeren sha icul senen hen kungwa. Man shi nger a sha ikpande i ken ambusu a ihinda i iyou you man sha ihindagar you kpaa.” (Duteronomi 6:8, 9) Inja na yô mba kaan a mbamaren ér ve nger atindi a Aôndo sha ikpandehinda kua ken ambusu a ihindagar kpôô kpôô shin ve zer ônov vev a sha uwe shin sha icul jim jim ga. Kpa mba kaan a mbamaren ér ve zeren umbur mbayev vev ityesen i Aôndo hanma shighe cii. Ve eren kwagh ne hanma shighe je, i hingir inja er ityesen i Aôndo ngi mbayev sha ishi hanma shighe nahan.
23. Ka nyi kwagh a time sha mi ken kwaghngeren u a dondo laa?
23 Ka akaa a nyi nahan a hembe lun hange hange a mbamaren vea tesen ônov veve? Er nan ve i lu hange hange u a tese mbayev nyian shi a kôôm ve sha u ve kuran ayol a ve? Ka nyi kwagh i er sha u wasen mbamaren sha u ve tesen mbayev vev tsema tsema? A ta iwanger sha mbampin mban man mbampin mbagenev kpishi mba ve bende a mbamaren la ken kwaghngeren u a dondo la.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Er nan ve i gbe u mbamaren vea nenge ér ônov vev mba kwagh u injaa?
• Kanyi mbamaren man mbagenev vea hen hen Yesu?
• Mbamaren vea luun a ônov vev a kuman shighe nena nahana?
• Gba u a tesen mbayev nyi, man a tesen ve nena?
[Study Questions]
[Picture on page 22]
Mbamaren vea fatyô u henen nyi sha gbenda u Yesu tesen kwagh laa?
[Pictures on page 23]
Yange i wa mbamaren mba ken Iserael kwagh ér ve tesen ônov vev hanma shighe nahana, man lu u vea tesen ve nena?
[Pictures on page 24]
Mbamaren ve tesen ônov vev akaawan a Aôndo hanma shighe cii