Bibilo Ia Wase Ú Ú Zua a Msaanyol

BIBILO ka takerada u tweregh ga, kpa i̱ ôr er mbamhen mba dedoo shin mba kpeegh vea fatyô u benden a mhen u or man mkpeyol u nan yô. I̱ kaa ér: “Ishima i saan saan ka icigh ki dedoo, kpa ishima i yinan yô, i om akuhe.” Shi i̱ za hemen ér: “Aluer ú gba uwer sha iyange i ican yô, agee ou vese ga.” (Anzaakaa 17:22; 24:10) Ishimayinan ia fatyô u panden se agee iyol, shi ia na se vôr shi se ule, nahan a taver se u duen ken mlu la kera shin keren iwasen.

Shi ishimayinan ia fatyô u benden a mlu u or u ken jijingi kpaa. Ior mba ve henen ér ve gba kwagh ga la ka ve tôô ken asema ve ér ve kuma u vea ya ikyar a Aôndo ga, shi una lumun ve mayange kpaa ga. Simone u i vande ôron kwagh na la hen ér “Aôndo una lumun un sha won ga.” Kpa aluer se time ken Bibilo i i lu Mkaanem ma Aôndo la yô, se nenge ser hanma or u nan nenge u civir Aôndo cii kenger nan dang ga.

Aôndo We Se Ikyo

Bibilo kaa a vese ér: “TER ngu ikua a mba asema a vihin ve la, yem mba ve lu a ishima i zamber yô.” Aôndo lahan ‘ishima i zamber man i uren tsung’ ga, kpa a tôndo zwa ér una ‘lu a mba ve hiden a iyol ijime,’ shi una “nder ishima i mbavaanafanyô” kpaa.—Pasalmi 34:18; 51:17; Yesaia 57:15.

 Sha shighe ugen la, Yesu, Wan u Aôndo nenge ér gba kpee u una pase mbahenen nav ve fa ér Aôndo nengen a kwagh u dedoo ken hanma or u nan civir un cii. U tesen ikyav yô, á ôr injakwagh igen sha kwagh u atsator, annyon u uumace kpishi ve nengen ér a gba kwagh ga la ér mayange je gbe inya a mfe u Aôndo shio ga. Shi a tese wener Aôndo fa kwagh u orumace kôr inya, je yô, a fa iyenge i ice i sha ityough ki hanmaor cii. Yesu mase kuren injakwagh na la wener: “Nahan yô, de cie nen ga; mbaatsator kpishi kpaa ne hemba ve.” (Mateu 10:29–31) * Injakwagh i Yesu ôr la tese ér aluer ior mba henen ér ve gba kwagh ga nan nan kpa, mba ve ne Aôndo jighjigh yô, ve gba kwagh sha ishigh nagh. Apostoli Peteru kaa wener: “Aôndo ka u sangen a sange ior ga, kpa ken hanma ikurior yô, or u nan cie Un, nan eren perapera kpaa yô, Una rumun nan.”—Aerenakaa 10:34, 35.

Lu a Mnenge u Vough

Mkaanem ma Aôndo taver se ishima ér se henen kwagh u vough sha ayol a ase. Icighan jijingi yange mgbegha apostoli Paulu nger wener: “M ngu kaan hanmô wen sha mrumun u sha mhôôn u i nem la mer, nana̱ de nengen sha mlu u nan i̱ hemban er ma nan nenge la ga, kpa nana̱ nenge sha mnenge u mimi, sha inja i kwar u jighjigh u nan u Aôndo A kar hanma or ser ser la.”—Mbaromanu 12:3.

Sha mimi yô, doo u se hen sha mlu wase je se tôô ser orgen môm nan ngu a ice sha ityou ga ze; shin se hen sha mlu wase je se gema nengen ser se gba kwagh ga ze. Kpa hemba doon u se lu a mnenge u vough sha ayol a ase, nahan aluer se mba henen kwagh kpa se umbur mbamyen asev man er tahav asev mbu lu la. Kwase Kristu ugen a kera kaa ga yô. “M neer ifer ga, shi Aôndo verem ér ior ve nengen ikyav ken a mo ga; m ngu a aeren a dedoo man a bo kpaa, kape mbagenev kpa ve lu a mi je la.”

Sha mimi yô, taver u ôron kwagh nahan ga, kpa gema ka ican u lun a mnenge u vough ne. Alaghga se ndera henen ser se gba kwagh ga anyom imôngo, nahan gba u se nôngo kwagh kpoghulo ve se dugh mhen ne ken a vese kera ye. Kpa, sha iwasen i Aôndo yô, se fatyô u geman anza a ase man gbenda u se henen kwagh la. Jim yô, ka kwagh u Mkaanem ma Aondo ma soo ér se er vough je ne. Ma kaa ér: “Er nen tseor la kera u a lu sha inja i zende u tsuaa la, u a vihi kera sha asaren a icughugh la. Hingir nen hegh ken jijingi u mhen wen, man haa nen orhe iyol u i gbe un sha inja i Aôndo ken perapera u mimi man mtsegh u mimi” la.—Mbaefese 4:22–24.

Aluer se mba nôngon ser se gema ‘mhen wase,’ shin se kôôm tahav mbu ken atô u ishima yase mbu mbu mgbegh se u eren kwagh la yô, se de u henen ser se gba kwagh ga nahan se gema se lu a mbamhen mba dedoo. Lena u i vande ôron kwagh na la yange va mase kaven ér saa una de henen ér a tsa kpa or a soo kwagh na ga shin mayange je or nana wase un ga ve una due ken mlu na la sha ye. Nahan, ka akaawan a ken Bibilo a nyi yange wase Lena, Simone man mbagenev u dughun imba mhen la ken ve kera?

Akaawan a Bibilo A A Ne Msaanyol Yô

‘Haa akaa a zan we iyol cii sha TER, tsô Una taver we.’ (Pasalmi 55:22) Kwagh u hiihii u una wase se ve se zua a msaanyol u mimi yô, ka msen. Simone kaa wener: “Hanma shighe u kwagh a zem iyol man m hingir gbuu cii ka m sôn Yehova iwasen. Nahan ma shighe môm tsô Yehova de u suen mo shin wasen mo ga.” Mkaanem ma orpasalmi kaa ér se haa akaa a zan se iyol cii  sha Yehova la umbur se ér Yehova we se ikyo, shi nengen ér se yina u una wase se shi una sue se ga. Hen tugh mbu iyange i Paseka u ken inyom i 33 la, Yesu lôhô mbaapostoli nav a yem nahan ve ure tsung. Tsô Yesu taver ve asema ér ve er msen hen Ter na, shi seer wener: “Sôn nen, né ngohol, sha u iember yen ia hôm yô.”—Yohane 16:23, 24.

‘U nan a na kwagh hembe saan iyol a u ngohol a ngohol kwagh.’ (Aerenakaa 20:35) Er Yesu a kaa nahan, naagh ka kwagh u vesen u a ne msaanyol u mimi yô. Aluer se dondo kwaghwan u Bibilo ne yô, una wase se se hemba veren ishima sha mbamgbe mba mbagenev nahan se de u veren ishima sha mbamyen asev. Ka sea wase or man nan wuese kwagh u se er nan la yô, i saan se iyol je i zua ga. Lena nenge wener u pasen mbagenev loho u dedoo u ken Bibilo hanma shighe la wase un sha igbenda ihiar. Á kaa wener: “Gbenda u hiihii yô, kwaghpasen wasem u zuan a msaanyol man mkom, vough er Yesu ôr nahan. Gbenda u sha uhar yô, zum u ka mea pase ior kwagh mea bee yô, ve taver mo ishima shi ve ôrom akaa a ve ongo i doo ve yô. Kwagh ne nam msaanyol kpishi.” Aluer se lumun u wasen mbagenev yô, mkaanem ma i er ken Anzaakaa 11:25 la ma a kure sha vese. Ma kaa ér: “Or u nan ne mngerem ma man yô, nan iyol i nan kpaa á na nan mngerem.”

‘Ayange a mbayanican cii, nga nyoon iyol, kpa ishima i saan saan yô, i ye iniongo gbem je.’ (Anzaakaa 15:15) Hanma wase yô, ka er nan soo la nana nenge iyol i nan man mlu u nan ye. Sea soo ser se lu or u luun a mnenge u kpeegh sha hanma kwagh nahan geman tôôn ican ken ishima kpa ka ishima yase, shi sea soo ser se henen kwagh sha gbenda u vough nahan se luun “saan saan” inja er se mba hen iniongo nahan kpa ka ishima yase. Simone kaa wener: “M soon u henen sha akaa a zan mo iyol ga. Hanma shighe yô ka m soo u henen Bibilo shi duen kwaghpasen shi eren msen kpa nduuruu. Shi ka i doom u lun a ior mba lun sar sar shi taver mbagenev asema kpaa.” Aluer se mba eren nahan yô, se zua a msaanyol u mimi. Gadia Bibilo kaa ér: “Lu nen saan saan ken TER, ember nen tsung, ne mbaperapera, genger nen imo sha iember, ne mba asema a en a lu jighilii cii yô.”—Pasalmi 32:11.

‘Huror yô, lu a dooshima gbem, man shi i mar anmgbian sha ci u ayange a ican.’ (Anzaakaa 17:17) Aluer se mba ôron ahuraior a ase a dedoo man mbawan se kwagh mba se ne ve jighjigh akaa ase yô, vea wase se se de u henen ser se gba kwagh ga, sha er mhen la una ya tor ken vese ga yô. Aluer se mba ôron mbagenev er ishima i lu se ker yô, kwagh ne una wase se se henen kwagh sha inja shi se luun a mnenge u vough sha akaa. Simone kaa wener: “Ka mea ôr mbagenev akaa a a zem iyol yô, kwagh ne a wasem kpishi. Ôr mbagenev er ishima i lu ú ker la. Ashighe kpishi ka wea ôr or er i lu ú ken ishima tseegh kpa i pever we iyol.” Aluer ú er nahan yô, mkaanem man ma a kure sha we vough, ma kaa ér: “Ishima i nyian ka i na or nan ure, kpa kwaghôron u saan saan ka a na nan iember.”—Anzaakaa 12:25.

Kwagh u i Doo u Ú Er Yô

Bibilo ôr akaawan a injaa a aa wase se se de u henen ser se gba kwagh ga shi aa wase se u zuan a msaanyol u mimi yô. Ka akaawan shon agen je se tim sha mi heen ne. Nahan aluer u ngu môm ken mba ve henen ér ve gba kwagh ga yô, se mba taver we ishima ser timen ken Mkaanem ma Aôndo zuluee, ka Bibilo je la. Henen akaa a injaa sha iyol you, man sha ikyaryan you vea Yehova Aôndo kpaa. Se mba a ishimaveren ser akaawan a Mkaanem ma Aôndo ma a wase ú u zuan a msaanyol u mimi sha hanma kwagh u ú ker ave u eren cii.

[Footnote]