Mkaanem ma Yehova Ma Uma Je

U Saven Ôron Asember ken Takerada u Kroniku u Hiihii

MBAYUDA yange ve mough ken Babilon ve hide ken tar ve anyom kar kuma er 77 nahan. Tempel u Gomna Serubabel hide maa la kpa tsa hen shighe la kuma anyom 55. Ityôkyaa i vesen i Mbayuda hide yô, lu u va hiin mcivir u mimi ken Yerusalem. Kpa, mcivir u Yehova gba ve ishima ga. Nahan gba u a taver ve asema. Man lu kwagh u takerada u Kroniku u Hiihii er vough je la.

Takerada u Kroniku u Hiihii ôr icombor sha adondo adondo. Shi u ôr akaa agen a yange er ken atô u anyom 40 yô. Hii sha shighe u ku u Tor Saulu kar za kure shighe u Tor Davidi kpe la. I na jighjigh ér ka pristi Esera yange nger takerada ne ken inyom i 460 Cii man Shighe u Yesu la ye. Takerada u Kroniku u Hiihii ngu se a inja, sha ci u ú pase er yange i civir Aôndo ken tempel yô, shi ú ôr kwagh u tsombor u Mesiya vighe vighe. Er ú lu vegher u Mkaanem ma Aôndo a ne i nger la yô, ngu a loho u taver jighjigh wase shi ú wase se u kaven Bibilo kpaa.—Mbaheberu 4:12.

NGEREN U INJAA U ATI A IOR

(1 Kroniku 1:1–9:44)

Atôakaa nga atar a i hii ve ati a icombor a Esera nger la yange lu a inja yum yô: luun er ka ngeren na ne ga yô alaghga ior mba tsombor ve lu u pristi ga kpa ma ve er tom pristi, kpa kwagh lu nahan ga. Shi ati ne wase Mbayuda u fan dyako u uipaven vev, shi yange wase u tesen tsombor u Mesiya una due ker la kpaa. Takerada ne pase tsombor u Mbayuda zan zan za kighir sha or u hiihii la. Ú hii ôron kwagh u uter pue, hii sha Adam zan zan Noa, shi ú ôr kwagh u uter mbagen pue, hii sha Noa ar sha Aberaham. Ú tér ati a ônov mba Ishemael man ônov mba Aberaham mba hen Ketura, kwase na u sha uikya la kua ati a ônov mba Isou kpaa, ngu been yô maa ú tér ati a ônov mba Iserael mba 12 la.—1 Kroniku 2:1.

Esera hemba ôron kwagh u icombor i Yuda sha ci u ka ken kwe ne tsombor u Tor Davidi due ye. Hii sha Aberaham zan zan va ar sha Davidi ka uter 14, shi hii sha Davidi zan zan ar shighe u i yem a Mbayuda uikyangen ken Babilon la kpa ka uter 14. (1 Kroniku 1:27, 34; 2:1–15; 3:1–17; Mateu 1:17) Shi Esera ôr kwagh u icombor i ikwe i yange i tema vegher u sha ityoughkitaregh ki Yordan la, been yô a ôr kwagh u ônov mba Levi. (1 Kroniku 5:1–24; 6:1) Esera shi sav ôron kwagh u icombor i ikwe igen i shin ityôtar i Ifi u Yordan la, kpa icombor i kwe u Benyamin yô a ôr kwagh u i vighe vighe. (1 Kroniku 8:1) Shi a nger ati a ior mba yange ve hii teman ken gar u Yerusalem shighe u Mbayuda mough ken Babilon hide ken tar ve la.—1 Kroniku 9:1–16.

Mbamlumun sha Mbampin mba sha Akaa a Ken Ruamabera:

1:18—Ka an yange nan lu ter u Shela—Ka Kainan shin ka Arpakeshadi? (Luka 3:35, 36) Ter u Shela lu Arpakeshadi. (Genese 10:24; 11:12) Alaghga sha hiihii la i yilan iti i “Kainan”  i í nger ken Luka 3:36 la ér “Mbakaldi.” Aluer ka nahan yô, adooga yange i hii ngeren ken ivur ne ér, “wan u Arpakeshadi Orkaldi.” Shin alaghga Kainan man Arpakeshadi lu or môm. Shi kwagh ugen yô, ishember i “wan u Kainan” la ngi ken ungeren mba ngise mbagenev ga.

2:15—Davidi lu wan u Yese u sha utaankaruhara? Ei. Yese lu a ônov anigheni. Davidi lu u masetyô. (1 Samuel 16:10, 11; 17:12) A̱ shi nan kpa, wan u Yese ugen yange kpe kôugh, a wan shio. Nahan kera gba kpee u a nger iti i wan na ne ken ati a ônov nav ga, ka nahan ve Esera nger i ga ye.

3:17—Er nan ve Luka 3:27 a yer Shealtiel wan u Yekonia ér wan u Neri? Yekonia lu ter u Shealtiel. Kpa, alaghga Neri yange na Shealtiel wan na u kwase. Nahan Luka yila wankem u Neri ne ér wan u Neri di vough er Yosev kpa Luka yila un ér wan u Heli, shin er Heli lu ter u Maria nahan kpaa.—Luka 3:23.

3:17–19—Serubabel man Pedaia man Shealtiel yange ve lu tsombor môm nena? Serubabel lu wan u Pedaia, anngô u Shealtiel. Kpa, Bibilo i yila Serubabel ajiir agen ér wan u Shealtiel. (Mateu 1:12; Luka 3:27) Alaghga Pedaia yange kpe kôugh, nahan Shealtiel yese Serubabel. Shin adooga Shealtiel yange vôso kwase maa kar kpe, nahan Pedaia mar Serubabel a kwase na ne sha er una ver anngô na ne tse yô.—Duteronomi 25:5–10.

5:1, 2—Yosev yange hingir waniunda nahan kwagh ne lu un a iwasen nena? Yosev ngohol kwar u dyako kwa har. (Duteronomi 21:17) Ka nahan ve yange hingir ter u ikwe ihiar ye—ka kwe u Eferaim man Manase je la. Ônov mba Iserael mbagenev cii lu a kwe môm môm.

Ityesen hen Avese:

1:1–9:44. Ati a ior mba ngise a i nger ken avur ne la tese ér mcivir u mimi har sha kwaghhir ga, kpa a har sha akaa a yange er kpôô kpôô yô.

4:9, 10. Yehova yange ungwa msen u Yebeshi er a ishima i mimi ér a̱ seer tar na a ayôôso shio sha er mbacivir Aôndo vea tema ker kpishi la. Se kpa doo u se eren msen hen Yehova a ishima i môm ser a̱ ver tom u geman ior hingir mbahenen u se lu eren kpoghuloo ne doo doo sha er mbacivir un vea seer ngeen yô.

5:10, 18–22. Sha ayange a Tor Saulu la, ikwe i yange i lu yande Yordan vegher u sha ityoughkitaregh la hemba Mbahagar ityav, shin er Mbahagar ngee hemba ve kwa har nahan. Ve hemba ityav mbin sha ci u anomaior a ikwe ne suur sha Yehova shi ve ker iwasen hen a na kpaa. Se suur nen sha Yehova vangertiôr, gadia se mba nôngon ityav mbi ken jijingi a mbaihyomov asev mba ve hembe ngeen a vese yô.—Mbaefese 6:10–17

9:26, 27. Mbalevi mba ve lu mbakuran la lu a tom u vesen kpen kpen. I na ve makuli u bughun icighan ijiir u tempel. Ve bughun ihinda hanma sev, mayange ve gbaan inya ga. Se kpa i na se tom u pasen ior mba hen ajiir a ase kwagh shi wasen ve u civir Yehova kpaa. Ú nenge wer doo u se er u sha mimi, se gba uwer ga er Mbalevi mba ve lu mbakuran la nahan ga he?

DAVIDI TEMA TOR

(1 Kroniku 10:1–29:30)

Avur ne hii ôron kwagh u ityav mbi Mbafiliti wua Tor Saulu man ônov nav utar sha Uwo u Gilboa la. I ver Davidi, wan u Yese tor sha kwe u Yuda. Nomsombaiorov mba ken ikwe i  Iserael cii kohol imôngo ken Heberon, ve ver Davidi tor sha Iserael cii. (1 Kroniku 11:1–3) Ica gba ga je maa a ngohol gar u Yerusalem sha utya. Ayange nga kar yô, Mbaiserael va a areki u ikyuryan ken Yerusalem “a awer a gbiren kondo kondo sha imo i amar a tôngon . . . ve lu kuhwan taver taver sha mbaadiguve man umolo.”—1 Kroniku 15:28.

Sar Davidi u maan iyou i Aôndo u mimi, nahan a pase awashima na ne. Kpa Yehova kaa ér i lu Solomon a er tom u civirigh ne ye, nahan kpa a gema a ya ikyur i Tartor a Davidi. Yehova wase Davidi shighe u lu nôngon ityav a mbaihyomov nav la, nahan a hemba ve kpishi. Shighe kar yô, i ôr iyenge i ior sha tindi ga, nahan ior kpe kuma iorov 70,000. Ortyom kaa a Davidi ér a̱ ta Yehova atse a nanden nagh, nahan Davidi yam ijiir hen Ornan, Oryebushi. Davidi hii u “kohol akaa kpishi” a maan iyou ‘i gban ikyôr tsung’ sha ci u Yehova hen ijiir i a yam la. (1 Kroniku 22:5) Davidi sôr Mbalevi ver vough vough sha ityom ve. Takerada u Kroniku u Hiihii hemba pasen kwagh u ityom ve ne vighe vighe a hanma takerada ugen ken Bibilo jimin cii. Tor kua ior mbagenev er iyua mgbeghaa sha ci u tempel. Davidi tema tor anyom 40 man a kpe, “a tsa sha won dedoo, [a] mgbough a inyaregh, a lu a icivir kpishi; tsô wan na Solomon tema tor sha ityough nagh.”—1 Kroniku 29:28.

Mbamlumun sha Mbampin mba sha Akaa a ken Ruamabera:

11:11—Er nan ve ivur ne i kaa ér i wua iorov 300, kpa 2 Samuel 23:8 a gem a kaa ér ka iorov 800, shin er avur ne a lu ôron kwagh u or môm nahana? Davidi lu a anomaior a vesen atar. Orhemen ve lu Yeshobeam, i yilan un kpaa ér or u hen Shebeti. Mbagenev mbara lu Eleasar man Shama. (2 Sam. 23:8–11) A̱ shi nan kpa avur a ahar ne nga ôron kwagh u nomor ne er sha ashighe kposo kposo yô, ka nahan ve iyenge i mba a wua la i kaha ye.

11:20, 21—Abishai lu sha ian i môm vea anomaior a vesen a Davidi laa? Abishai yange lu môm ken anomaior a vesen a Davidi a atar la ga. Nahan kpa, er ungeren mba ngise mbagenev ve er ken 2 Samuel 23:18, 19 nahan, yange lu orhemen u mbautyaav 30, shi hemba lun a icivir a ve kpaa. Abishai yange za iti er anomaior a vesen la nahan, sha ci u un kpa er imba kwagh u vesen u Yeshobeam er la.

12:8—Ka sha nyi gbenda nahan ishiv mbi mbautyaav mba Gadi “lu er ishiv mbi ubegha” nahana? Anomaior ne lu vea Davidi ken taaikyôngo. Nahan ve ume ityough kua gbem kpishi. Er ice ve ngee kpishi je haa yugh yugh yô, ishiv vev cieryol er ishiv mbi ubegha nahan.

13:5—Kanyi i lu ‘Shihor uwagh u Igipitii’? Ishember i “Shihor” ken zwa Heberu jighilii yô ka “ifi” shin uwagh. Nahan mbagenev hen ér Shihor ka gbaa u Ifi u Nil. “Uwagh u Igipiti” u i er kwagh u ú ken Numeri 34:5 la kpa i na jighjigh ér ka “ifi” shon ne môm. Nahan kpa, ishember i ken zwa Heberu i í nger ken Numeri 34:5 sha u ôron kwagh u uwagh shon ne la i̱ kaha kposo. A fatyô u geman i ér “pev.” Nahan yô, i na jighjigh ér “Shihor uwagh u Igipiti” ne ka “pev u Igipiti”—ka gôgô pev u yange lu ikighir tar i Tar u Ityendezwa vegher u shin ityôtar i imbusutariyan la.—Numeri 34:2, 5; Genese 15:18.

16:30—Inja i “ikarkase i̱ gbidye u iyol” sha ishigh ki Yehova yô ér nyi? Ishember i “ikarkase i̱ gbidye u iyol” i í er ken ivur ne la ka i  sha injakwagh. Ngi ôron kwagh u mcie u cian Yehova shi nan un icivir kpaa la.

16:1, 37–40; 21:29, 30; 22:19—Ka akaa a mcivir u Aôndo a nyi yange i eren ken Iserael hii shighe u i va a Areki ken Yerusalem zan zan shighe u i maa tempel laa? Yange i de veren Areki ken tabernakel anyom ngee sha shighe u Davidi za tôô Areki shon va a mi ken Yerusalem va ver ken tenti u a tim la. Er yange va ver Areki ne ken tenti u a tim ken Yerusalem la je i bende un ave ga. Tabernakel di gema lu ken Gibeon, ape Zegepristi Sadoki man anmgbianev nav nanden iniav vough er Tindi kaa nahan la. Yange i za hemen a kwagh ne zan zan i kar maan tempel u ken Yerusalem la kuren. Mba maan un yô maa i tôô tabernakel ken Gibeon i va a mi ken Yerusalem, nahan i ver Areki ken Icighankpar u Hemban cii u ken tempel la.—1 Utor 8:4, 6.

Ityesen hen Avese:

13:11. Aluer se mba eren kwagh man se kan shio u kuren un je kpa, doo u se vihi ishima a Yehova, se na un ibo ga. Hemba doon u se gbidye kwar sha kwagh shon, se fa er i hii ve se ker cio ga yô. A̱ shi nan kpa, ka kwagh u Davidi er je la. A de ér ahi a hia un atsenge ahar ga. Nahan ayange nga kar yô a va a Areki la ken Yerusalem sha tindi vough. *

14:10, 13–16; 22:17–19. Hanma shighe u se soo u eren kwagh u a gbe a bende a mlu wase u ken jijingi yô, se vande eren msen hen Yehova ser a hemen se cii man se er kwagh shon ye.

16:23–29. Mcivir u Yehova a lu kwagh u hiihii ken uma wase.

18:3. Yehova ka Aôndo u kuren uityendezwa nav. Yange yar tom a Davidi sha u kuren ityendezwa i a er wener una na vor u Aberaham tar u Kanaan jimin cii, “hii hen ifi u Igipiti zan zan za ar hen zegeifi, ka ifi u Uferati je la” la.—Genese 15:18; 1 Kroniku 13:5.

21:13–15. Yehova kaa a ortyom la ér a hide a uwegh nagh ijime sha ci u ior nav ka vea yaan ican nahan mhôônom ma kôr un a ve kpen kpen. Sha kpôô yô, “mhôônom Nam ma zungwen ma vese.” *

22:5, 9; 29:3–5, 14–16. Shin er Yehova kaa ér Davidi a maa tempel na ga nahan kpa, Davidi er iyua i suen tom ne kpishi. Sha ci u nyi? Sha ci u á fa ér ka Yehova a er a na dedoo, a ne un akaa a un lu a mi cii ye. Se kpa se luun a iwuese sha kwagh er Davidi nahan, sha er se lu a ishima i nan nagh yô.

24:7–18. Davidi yange pav upristi ker iniongo 24. I gema kwagh u Davidi er ne ga zan zan shighe u ortyom u Yehova ande hen Sekaria, ter u Yohane u Eren Batisema, yôô mmar u Yohane la. Sekaria lu “ken nongo u Abiya.” Nahan yange nyôr ken tempel lu eren tom shighe u ortyom ande hen a na la. (Luka 1:5, 8, 9) Mcivir u mimi nungwa kwaghhir sha mi ga cii. Kpa a ôr kwagh u ior mba yiase mba yange ve lu kpôô kpôô yô. Aluer se mba ken ijoughave a “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la ken mcivir u Yehova u i ser hanma kwagh i ver vough vough la yô se zua a averen ngôgh.—Mateu 24:45.

Civir Yehova a “Ishima i Gbar Gbar”

Ka ati a icombor tseegh i nger ken Kroniku u Hiihii ga. Takerada ne ôr er Davidi va a areki u ikyuryan ken Yerusalem yô kua kwagh u ityav mbi vesen mbi a hemba la man ago a i wa sha u maan tempel la man kwagh u upristi Mbalevi mba i pav ve ker sha tom vough vough la. A̱ shi nan kpa, hanma kwagh u Esera ôr ken Kroniku u Hiihii la cii lu Mbaiserael a inja tsung, shi wase ve u hiden lun a gbashima sha mcivir u Yehova u ken tempel la.

Davidi ver se ikyav i dedoo kpen kpen, gadia mcivir u Yehova lu kwagh u hiihii ken uma na! Kwagh hemba gban un u eren ishima i Aôndo aa u keren icivir iyol na. Nahan yô, doo u se dondo kwaghwan na sha u civir Yehova “a ishima i môm man ishima i gbar gbar kpaa.”—1 Kroniku 28:9.

[Footnotes]

[Chart/Pictures on pages 28-31]

Inyom i 4026 C.S.Y. Adam Ati a uter, hii sha Adam

ar sha Noa (anyom 1,056)

Anyom 130 ⇩

 

Setu

 

105 ⇩

 

Enoshi

 

90 ⇩

 

Kenan

 

70 ⇩

 

Mahalalel

 

65 ⇩

 

Yaredi

 

162 ⇩

 

Enoki

 

65 ⇩

 

Metusela

 

187 ⇩

 

Lameki

182 ⇩

 

Inyom i 2970 C.S.Y. Noa Inyom i 2970 C.S.Y. i mar NOA

Ati a uter, hii sha Noa

Anyom 502 ⇩ ar sha Aberaham (anyom 952)

 

Shem

MNGEREM MA DEEMEE INYOM

2370 C.S.Y.

100 ⇩

 

Arpakeshadi

 

35 ⇩

 

Shela

 

30 ⇩

 

Eber

 

34 ⇩

 

Pelegi

 

30 ⇩

 

Reu

 

32 ⇩

 

Serugi

 

30 ⇩

 

Nahor

 

29 ⇩

 

Tera

 

130 ⇩

 

Inyom i 2018 C.S.Y. Aberaham inyom i 2018 C.S.Y. i

mar ABERAHAM

anyom 100 Hii sha Aberaham ar sha

⇩ Davidi: uter 14 (anyom 911)

 

Isaka

 

60 ⇩

Yakob

 

c.88 ⇩

 

Yuda

 

⇩

 

Perese

 

⇩

 

Heseron

 

⇩

 

Ram

 

⇩

 

Aminadabi

 

⇩

 

Nashon

 

⇩

 

Salma

 

⇩

 

Boashi

 

⇩

 

Obedi

 

⇩

 

Yese

 

⇩

 

Inyom i 1107 C.S.Y. i mar DAVIDI