Mkaanem ma Yehova Ma Uma Je

U Saven Ôron Asember ken Takerada u Eseter

HAMAN er ayom ér i wua Mbayuda cica cii. A soo ér i tim Mbayuda mba ken zegetartor u ú hii hen India zan zan ar hen Etiopia la cica cii ken iyange i môm. Lu er ayom la aa bunde ga nahan. Kape Haman hen je la. Nahan kpa, kera umbur er Aôndo u sha una fatyô u yiman ior nav ken nyityô ican i ia tser ve cii nahan ga. I nger myom u i yima Mbayuda la ken takerada u Eseter ken Bibilo.

Ka Mordekai, Oryuda u beenyol yange nger takerada u Eseter ye; u ôr kwagh u er ken atô u anyom 18 a Tor u Pershia Ahasueru, gayô Xerxes I, lu tor la. Kwagh ne tese er Yehova yange yima ior nav sha ikyev i mbaihyomov vev, shin er mbacivir un lu ken zegetartor la wuee nahan kpaa. Er ior mba Yehova nyian kpa ve fe kwagh ne yô, jighjigh u nan ve seer taver, gadia ve kpa mba eren un tom ken ityar 235. U seer yô, ior mba i er kwagh ve ken takerada u Eseter la ver akav a i doo u se dondo man a i doo u se palegh yô. Sha kpôô yô, “mkaanem ma Aôndo ma uma je, ma tem gbilin ga.”—Mbaheberu 4:12.

GBA U PENDATYOU U TOR UNA ZAMBER SHA CI U IOR NAV

(Eseter 1:1–5:14)

Tor Ahasueru er zege iniongo ken inyom i sha utar i mtemtor na la (ka inyom i 493 Cii man Shighe u Yesu je la). Ishima vihi tor a Vaseti, pendatyou na u doo ashe tsung la kpishi, nahan i dugh un sha tom na kera. I gema i tsua Hadasa, iniunkwase i Mbayuda ken atô u anuunaukase a doon ashe a ken tartor la cii ér a lu pendatyou u tor. Er Mordekai, anngô u ter na wa un kwagh yô, a pase er un lu wankwase Mbayuda nahan ga, i fa un sha iti i ken zwa u Pershia i Eseter la tseegh.

Shighe kar yô Haman hingir mue tor. Un lu or u kenden a iyol na sha tsung. Er Mordekai venda u ‘ngurum civir Haman’ yô, ishima vihi Haman kpishi, tsô a wa ishima u timin Mbayuda ken Tartor u Pershia cii kera. (Eseter 3:2) Nahan Haman lam a tor Ahasueru sha kwagh ne, tor kpa lumun a na, tsô a wa tindi ér i wua Mbayuda cii. Mordekai fe kwagh ne yô, a “ta mzemba uya,” shi a “haa mtwem iyol” kpaa. (Eseter 4:1) Gba u Eseter una zamber sha ci u ior nav. Tsô a lôhô tor kua mue tor cii iniongo i a er sha ci ve tseegh yô. Er ve za ya iniongo la saan saan yô, Eseter zamber a ve ér shi ve va iniongo kpernan kpaa. Kwagh la doo Haman kpishi. Kpa er Mordekai venda u civir un yô, ishima vihi un kpishi. Nahan Haman wa ishima ér una wua Mordekai kpernan cii ve una mase yemen iniongo la ye.

Mbamlumun sha Mbampin mba sha Akaa a ken Ruamabera:

1:3-5—Yange i er iniongo la ayange 180? Avur ne kaa ér yange i er iniongo la ayange kpishi nahala ga, kwagh u avur ne a er yô ér tor tese ashagbaior a ken tartor na mngee u akaa a tor na man iengem i icivir i mhembe na ayange 180. Afaerenga tsô tor er mkombo ne shighe gôgônan sha er una tese iengem i icivir i mhembe na, sha er kwagh ne una doo ashagbaior a na, aa lumun ér una fatyô u eren mbaawashima nav yô. Aluer ka nahala yô, ivur i sha 3 man 5 la ngi ôron kwagh u iniongo i ayange 7 i tor er sha m-bee u ayange 180 a ve zua mkombo la.

1:8—“Mme la kpaa lu sha tindi, i kighir or ga” sha nyi gbenda? Tor Ahasueru kera er ieren i Mbapershia lu a mi i taver or ishima ér nana ma kwagh kpishi la sha shighe ne ga. Ngeren ugen kaa ér, “lu u vea ma kwagh kpishi shin vea ma kpuaa, er ve nenge doo ve la.”

1:10-12—Er nan ve Vaseti, Pendatyou u tor venda u zan hen tor sha imo i toro? Mbafantakerada mbagenev kaa ér pendatyou u tor yange venda u zan hen tor sha ci u soo wener  una za hee iyol na sha ishigh ki mbavannya mba tor mba ve ma kwagh kpishi la ga. Shin adooga pendatyou u tor u dooashe kpishi ne ungwan imo i nom na ga. Er Bibilo i pase se kwagh u lu a mi ken ishima ve venda u zan hen tor ga nahan kpa, mbafankwagh mba sha ayange la nenge ér u kwase ungwan imo i nom ka kwagh u vesen, nahan ikyav i Vaseti i doon ga la ia tsar kasev mbagenev mba ken tartor u Pershia cii.

2:14-17—Tor yange tsa a Eseter? Ei, a tsa a na ga. Avur ne kaa ér yange a hingir pepe yô, or u eren tom ken ya u tor, u “kuran kasev la” a hide a yem a anuunaukase a a nyer hen tor la hen iyou i ukase i sha uhar la. Nahan iniunkwase i ia tsa a tor yô maa í hingir kwase u tor u sha uikya je. Kpa Eseter yô i yem a na hen ya u kasev mba tor mba sha uikya la ga. Zum u i va a Eseter hen Ahasueru yô, a “doo tor ishima hemba kasev mbara cii, doo un a na, a kuma un ishima hemba anuunaukase agen la cii.” (Eseter 2:17) Er nan ve ‘doo Ahasueru a na shi kuma un ishima’? Ka di er yange kuma mba ve nenge a na cii ishima nahan tsô, kaha ga. “Iniunkwase la doo [Hegai], a er a na doo doo.” (Eseter 2:8, 9) Yange doo Hegai a na, sha ci u mluashe na man aeren a na a dedoo la. Sha kpôô yô, “Eseter kuma mba ve nenge a na cii ishima.” (Eseter 2:15) Kape tor kpa nenge a Eseter ve kwagh na hingir u doon un ishima je la.

3:2; 5:9—Er nan ve Mordekai venda u ngurum civir Hamanaa? Lu kwaghbo u Oriserael nan or u nan lu a tahav sha ikyev la icivir sha u kuman ishigh ki nanegh inya sha ci u or shon ga. Kpa kwagh u Haman yô kighir heela tseegh ga. Haman lu Oragagu, adooga ka Amaleki je la, man Yehova kaa ér i tim Amaleki kera. (Duteronomi 25:19) Aluer Mordekai civir Haman yô tese ér kera ngu civir Yehova sha mimi ga. Sha nahan yô a venda inyigh i môm, shi a kaa kpaa ér un ngu Oryuda.—Eseter 3:3, 4.

Ityesen hen Avese:

2:10, 20; 4:12-16. Eseter lumun gbendatesen man kwaghwan u or u via ken mcivir u Yehova yô. Aluer se mba ‘ungwan imo i mbahemenev asev, shi se mba hiden a ayol a ase ijime’ yô se lu tesen ser se mba mbafankwagh.—Mbaheberu 13:17.

2:11; 4:5. Doo u se ‘waan akaa a ase ayol a ase ikyo tseegh ga, kpa se waan akaa a mbagenev ikyo kpaa.’—Mbafilipi 2:4.

2:15. Eseter eren kwagh akuma akuma shi kôron iyol na tsaha kpaa, gadia yange seer pinen ikyav mbi hweev shin akondo a dedoo sha ci na ga, saa di akaa a Hegai na un la tseegh. Lu mlu u Eseter “u ken myer u ken ishima la, a hwe u saan ishe ga, u ishima i legh legh man u lun ving” la na ve Eseter doo tor ishima ye.—1 Peteru 3:4.

2:21-23. Eseter man Mordekai yange ve ver ikyav i dedoo i ‘ungwan imo i tahav mbu ve lu mbu sha ikyev la.’—Mbaromanu 13:1.

3:4. Sha ashighe agen yô alaghga a hemba doon u yeren or u se lu yô, er Eseter kpa er nahan. Nahan kpa, shighe u i gbe u se tese mtil wase sha kwagh u vesen, er jighjigh wase man hementor u Yehova nahan yô, se cia u pasen ser se mba Mbashiada mba Yehova ga.

4:3. Zum u se tagher a ameen yô, doo u se sôn Yehova a na se kwaghfan man tahav mbu hemban á.

4:6-8. Mordekai ker gbenda u karen a ijoughzwa i Haman la kera sha tindi.—Mbafilipi 1:7.

4:14. Mordekai ver ikyav i dedoo sha vangertiôr u lu a mi ken Yehova la.

4:16. Er Eseter suur sha Yehova a ishima i môm yô, a taver ishima a er kwagh u ma na un ku yô sha mimi. Sha nahan yô ka a inja kpishi u suur sha Yehova, i de lu sha ayol a ase ga.

5:6-8. Eseter lôhô Ahasueru iniongo sha kwa har sha er a doo un a na yô. Yange er kwagh sha kwaghfan er se kpa i doo u se er nahan.—Anzaakaa 14:15.

HANMA KWAGH KÔR GEMA

(Eseter 6:1–10:3)

Awashima u Haman la bunde, nahan hanma kwagh maa kôr gema. I sende Haman sha kon u á tim sha u senden Mordekai sha mi la, shi Mordekai  hingir mue tor! Awashima na u wuan Mbayuda la di er nena? Ingira kpa ia bunde.

Sha ingin kpa Eseter ungwa ato ga. Yange cia ku ga, nahan a za hen tor, a zamber a na ér a̱ bunde awashima u Haman la. Ahasueru fa gbenda u una kar ve una bunde awashima la yô. Sha nahan yô, iyange i gba u a wua Mbayuda la i kom yô, kera lu Mbayuda i wua ga kpa gema lu mba ve lu keren u wuan ve la. Mordekai maa yôô ér i eren Iniongo i Purim sha hanma inyom sha u umbur iyange i myom ne. Er Mordekai hingir u gbiren sha Tor Ahasueru yô, a ‘ker kwagh u dedoo sha ci u ior nav, ôron kwagh a tsombor na cii bem bem.’—Eseter 10:3.

Mbamlumun sha Mbampin mba sha Akaa a ken Ruamabera:

7:4—Mtim u a tim Mbayuda la una “za tor iyol” nena? Eseter yange pase tor sha kwaghfan wener aluer i tee Mbayuda ve hingir ikpan yô, kwagh la una lu tor a mtsera, kpa aluer i wua a wua ve yô a za tor iyol. Luun er Haman yange una we ishima u teen Mbayuda ér ve hingir ikpan yô tor ma hemba zuan a inyaregh, gadia agbenger a azurfa 10,000 a Haman tôndo zwa u nan tor la yina ca je. Shi luun er yange a kure sha awashima na la yô, pendatyou u tor je kpa ma war ga.

7:8—Hii nan ve mbaeren tom ken ya u tor cir Haman ishighi? A shi nan kpa lu ikyav i tesen ahenge a van man kwaghtseren kpaa. Takerada ugen u timen sha akaa kaa ér, “tsuaa la yange a gba u a wua or yô i cir nan ishigh cii i mase wuan nan ye.”

8:17—‘Ior mba ken akuraior a ken tar la gema hingir Mbayuda’ sha nyi gbenda? Mbapershia kpishi gema hingir mbanyôron Mbayuda, sha ci u ve lu henen ér ka er Aôndo a lu veren Mbayuda ve i gem tindi u i wa ér i tim ve kera la ye. Kwaghôron u profeti u a lu ken Sekaria la kpa ngu kuren sha imba gbenda ne vough. A kaa ér: “Iorov pue ken akuraior a hanma zwa cii vea kôr mkaikyondo u Oryuda, vea kaa er: Sé za a ven imôngo, gadia se ungwa ser, Aôndo ngu a ven.”—Sekaria 8:23.

9:10, 15, 16—Er tindi u tor kaa ér Mbayuda ve ya ishar nahan kpa ve er nahala ga sha ci u nyi? Mvende u ve venda u yan ishar la tese wang ér yange hemba gban ve u waren uma ve, lu u hingir mbanyarev ga.

Ityesen hen Avese:

6:6-10. “Ken ijime i iyolgengese yô, ka mtim, ken ijime i iceen ka mgbe.”—Anzaakaa 16:18.

7:3, 4. Ka a gba pe se pase iyol yase ser se mba Mbashiada mba Yehova nahan se pase shin se cia sha ci u tôvacanaa?

8:3-6. Doo u se zamber a gomoti man mbaajiriv ve kura se sha ikyev i mbaihyomov.

8:5. Eseter yange er kwagh sha kwaghfan, ka nahan ve a kera pase ibo i tor sha kwagh u timin Mbayuda la ga ye. Kape se kpa i doo u se er kwagh sha kwaghfan zum u se lu pasen mbatomov mba gomoti kwaghaôndo je la.

9:22. Se hungur nen mbaatsanev mba ve lu hen atô wase la ga.—Mbagalatia 2:10.

Yehova Una Na Se “Iwasen” shi Una ‘Yima’ Se

Mordekai yange ôr kwagh ter awashima u Aôndo lu a mi ér Eseter a zua a icivir i tor la. Shighe u i anger Mbayuda la, ve hôr kwaghyan shi ve sôn iwasen kpaa. Pendatyou nyôr hen tor kwa har, shin er i lôhô un ga nahan, kpa tor ngohol un. Hen tugh mbu gen la tor fatyô u yaven ga. Sha kpôô yô, takerada u Eseter tese er Yehova yange gema akaa sha u i lu ior nav iwasen yô.

Takerada u Eseter taver se mba se lu uma “sha shighe u mkur” ne ishima kpen kpen. (Daniel 12:4) “Sha ayange a masetyô la,” shin vegher u masetyô u shighe u mkur la, Gogi u tar u Magogi—ka Satan Diabolo je la—una ta num u masetyô sha ior mba Yehova. Awashima na a lu u timin mba ve civir Aôndo sha mimi la cica cii. Kpa Yehova una ‘wase’ ior nav shi una ‘yima’ ve di er sha ayange a Eseter kpa er nahan.—Esekiel 38:16–23; Eseter 4:14.