Ikyaior, Tsua Nen U Civir Yehova
Ikyaior, Tsua Nen U Civir Yehova
“Tsuwa nen [or] u i lu ne ka civir la nyian.”—YOSUA 24:15.
1, 2. Ka atô a batisema a shami ga a nyi i eren ken Kwaghaôndo u aieghe?
SHIGHE u derianyom u sha uhar zulum u been la, orgen u í yer un ér Tertullian yô nger kwagh wener: “De mbayev ve gande ve fa Kristu man vea tsua u lun Mbakristu ye.” Yange nger kwagh ne sha u vendan batisema u i eren anikyundanev ken Kwaghaôndo u Mbakristu u aiegh sha ayange a na la. Ieren ne lu wan amishe ken kwaghaôndo u aiegh. Kpa Augustine, orngeren akaa u ken Côôci i tsuaa la lumun a kwagh u Tertullian nger, u a zough sha mimi u ken Bibilo la ga, nahan á kaa ér batisema wanger amishe a kwaghbo, nahan anikyundanev mba i er ve batisema ga tsô ve kpe la cii vea hia ken igyamusu. Jighjigh u nan na la na yô, a maren a mar ankyundan nahan maa i er nan batisema.
2 Mbaadua mba vesen mba Mbakristu mba aiegh kpishi mba a de u eren anikyundanev batisema ga. Heela tseegh ga, ngise la ator man mbahemenev mba kwaghaôndo mba ken ityar i í senge ér ka i Mbakristu la vea ngohol ma tar yô ve kighir mbafanaôndoga mba ken ityar shon nahan i er ve batisema. Kpa Bibilo lumun batisema u eren anikyundanev shin u eren mbaganden sha igyosugh la ga.
Ainge yô, Iyoltseghan Ka Kwagh u Or a Tsua a Ishima i Nan Yô
3, 4. Kanyi ia wase mbayev mba mbamaren vev ve lu Mbakristu la u tseghan ayol a ve a mkighir shio?
3 Bibilo tese ér, ka a lu ormaren môm tseegh nana lu Orkristu je kpa, Aôndo a nenge ônov mba nan mba kiriki ér mba icighan. (1 Mbakorinte 7:14) Ngun ka u kaan ér mbayev mban tsegha ayol a ve sha u civir Yehova shinii? Ei. Kpa mbayev mba mbamaren vev ve tsegh ayol a ve sha ci u Yehova yô, mbamaren vev ka ve yese ve sha er ve kpa vea tsegha ayol a ve sha ci u Yehova a ishima ve yô. Ngise Solomon, Tor u fan kwagh nger wener: “Wan wam wa tindi u teru ikyo, ityesen i ngôu kpaa de undun i ga; . . . zum u u zenden yô, vea hemen we gbenda; zum u u yav kpaa, vea kura u, zum u u nder yô, vea ôr kwagh a we. Gadia tindi ka imenger je, ityesen kpaa ka iwanger, myange u sha mtsaha ka gbenda u uma je.”—Anzaakaa 6:20–23.
4 Aluer mbayev lumun ityesen i mbamaren vev mba ve lu Mbakristu la yô, ia kura ve. Solomon shi kaa wener: “Wan u fan kwagh ka nan na i saan ter u nan iyol, kpa ibumewan yô, ka nan na ngô u nan ishima i zunguluu.” “Ungwa ase, wan wam, fa kwagh kpaa, ver ishima you sha gbenda jighilii.” (Anzaakaa 10:1; 23:19) Sha kpôô yô, saa ne agumaior ne lumun kwaghwan man tsaha u mbamaren enev a mkighir shio ve a kpe ne iyol ye. I mar ne a kwaghfan ga, kpa ne fatyô u hingir mba “fan kwagh” shi tsuan “gbenda u uma” sha asema a en kpaa.
Kwaghwan Kanyi?
5. Paulu wa mbayev man uter kwagh ér nyi?
5 Apostoli Paulu yange nger wener: “Ne ônov, ungwan nen imo i mbamaren enev ken Ter. Gadia ka nahan je i lu vough ye. Civir teru man ngôu, ka tindi u hiihii u ityendezwa i lu sha mi je la, ka nahan man á kpe u iyol man ú tsa sha won ye. Ne uter kpaa, de eren nen a ônov enev er vea yuwe ga kpa yese nen ve sha mkôôm man kwaghwan u Ter.”—Mbaefese 6:1–4.
6, 7. U yesen mbayev sha “kwaghwan u Ter” la wa nyi man nyi kere, man kwagh ne tese ér mbamaren mba vihin a vihi mbayev vev ga nena?
6 Shighe u mbamaren mba ve lu Mbakristu ve lu yesen mbayev vev sha “mkôôm man kwaghwan u Ter” yô, mba vihin ve a vihi shinii? Ei. Ka an nana cihi a puu mbamaren sha ci u mba tesen ônov vev kwagh u ve nenge ér ka u vough shi ka u injaa laa? Mba ve nyiman ér Aôndo ngu ga mbara ka vea tesen ônov vev ér Aôndo ngu ga, kpa or puun ve ga. Mba ve ze adua u Fada kpa ka ve nenge ér ka tom ve u tesen mbayev vev kwagh u ve ne jighjigh a mi la, kpa or shi puun ve ga. Nahan mbamaren mba ve lu Mbashiada mba Yehova kpa or môm nana de ne ve ibo ér mba tesen ônov vev ér ve lu a mhen u Yehova sha kwagh u mimi man anza a vough yum ga.
7 Takerada u i yer ér Theological Dictionary of the New Tesetament la pase ér, ishember i “kwaghwan” i ken Mbaefese 6:4 la tese kwagh u “ka i er sha u kôôm ishima i or veren vough shi sôron kwagh u a vihi la shi sôron ikyar i or ye vea Aôndo la.” Nahan aluer wanye dondo mbakov mba nan, nan gema nan venda ityesen i mbamaren mba nan sha ci u nan soo u eren akaa a mbakov mba nan vea lumun nan di ye? Ka an i doo u a na nan ibo—ka mbamaren mba wanye la shin ka mbakov mba nanaa? Aluer mbakov mba wanyekwaor mba kighir nan ér nana ma mcimbim dang dang shin nana ma msôrom kpishi shin nana er idya, man mbamaren mba wanye la mba nôngon ér vea kôôm mhen u nan, nana nenge er i doo u eren ambaakaa la ga yô, doo u a na mbamaren mbara iboo?
8. Yange i kighir a kighir Timoteu ve i ‘tese un akaa’ a Aôndo na a jighjigh yee?
8 Apostoli Paulu ngise nger wanyekwaor Timoteu washika ér: “Lu ken akaa a i tese u, u ne a jighjigh la, gadia u fa ve mba u hen sha ikyev ve la. Man shi u fa er hii iyev je u kav icighanruamabera u a fatyô u tesen we u zan ken myom sha jighjigh u nan u ken Kristu Yesu la.” (2 Timoteu 3:14, 15) Hii shighe u Timoteu lu anye kpuaa la je, ngô na man ngô na u tamen tese Timoteu Icighan Ruamabera, nahan ve wase un u nan Aôndo jighjigh a ishima i môm. (Aerenakaa 16:1; 2 Timoteu 1:5) Shighe u ve va hingir Mbakristu la kpa ve kighir Timoteu ga, kpa ve gema ve “tese” un ityesen i wang i ken Ruamabera la fa i doo doo.
Yehova Soo Ér U̱ Tsua Kwagh u Ú Er Yô
9. (a) Yehova gba uumace na ve ian i eren nyi, man ka sha ci u nyi? (b) Waniunda u Aôndo yange er kwagh a ian i a lu a mi i tsuan kwagh u a soo u eren la nena?
9 Yehova una soo yô yange ma gba uumace er ka inyamtoho nahan, ma ve gbaa eren ishima na tsô, ma ve tsuan a tsua kwagh u vea er ga. Kpa er nahan ga, a gba or a na nan ian i tsuan kwagh u nan soo la. Aôndo wase soo ér se civir un a ishima yase. Mbaganden man mbayev cii ka vea civir un sha ci u á doo ve ishima nahan i saan un iyol kpen kpen. Wan u Yehova u môm môm la ver se ikyav i hemban cii i or wan iyol i nan sha ikyev i Aôndo sha dooshima, man Yehova ôr kwagh na ér: “Ngun ka Wan Wam u ishima ishima, u i doom a Na yum yô.” (Mateu 3:17) Waniunda ne kaa a Ter na wener: “Doom u eren ishima You, Aôndo wam; atindiakaa a Ou ngam ken ishima.”—Pasalmi 40:8; Mbaheberu 10:9, 10.
10. Aluer se soo ser Yehova a lumun mcivir wase yô, doo u se er nyi?
10 Kape Yehova a soo ér mba ve civir un sha hemen u Wan na kpa ve eren sha awashima Na vough je la. Orpasalmi ngise ôr kwaghôron u profeti ken icam nahan ér: “Ior Ou vea na nagh sha ayol a ve sha asema a dedoo je sha iyange i ikyumutya You, a uicighanmbaakondov iyol, sha mve u use; er avure a lu nahan kape ikyaior You ia va la.” (Pasalmi 110:3) Nongo u Yehova jimin cii—ka u sha man u shin tar je la—wa iyol i u sha ikyev i Aôndo sha u eren ishima na ken akaa cii.
11. Kanyi kwagh i gbe u ikyaior i mbamaren vev ve lu Mbakristu vea tsua u erene?
11 Nahan ne ikyaior, fa nen ner, mbamaren enev shin Mbakristu mba ve lu mbatamen ken tiônnongo wen la kpa vea kighir ne ér ne er batisema ga. Ka ne ayol a en ne tsua u civir Yehova ye. Yosua ngise kaa a Mbaiserael ér: “Er nen [Yehova] tom sha ishima i môm man sha mimi kpaa . . . tsuwa nen u i lu ne ka civir la nyian.” (Yosua 24:14–22) Sha nahan yô, ka we iyol you ú tsua u tseghan iyol you sha ci u Yehova shi eren ishima na sha ayange a uma wou cii ye.
Ú Ngu a Tom u I Gbe u Ú Er Yô
12. (a) Er i gbe u mbamaren vea yese ônov vev nahan kpa, vea fatyô u eren nyi sha ci ve ga? (b) Ka hanma shighe nahan gumor nana kuma u Yehova una pine nan kwagh sha akaa a nan tsough u eren laa?
12 Ne agumaior, shighe ngu van u jighjigh u nan u mbamaren enev una kera kura ne ga yô. (1 Mbakorinte 7:14) Orhenen Yakobu yange nger ér: “Or u nan fe u eren dedoo kpa nan kera er nahan ga yô, hingir isholibo je nan er ye.” (Yakobu 4:17) Mbamaren vea fatyô u civir Aôndo sha ci u ônov vev ga, di vough er ônov kpa vea fatyô u civir Aôndo sha ci u mbamaren vev ga nahan. (Esekiel 18:20) Ú hen kwagh u Yehova man mbaawashima nav vee? Ú gande ú kuma u kaven kwagh u ú lu henen la shi ú kuma u yan ikyar a Aôndo vee? Nahan ú nenge wer ka vough u henen ér Aôndo nenge ér ú kuma u tsuan u civir un a ishima you ga zee?
13. Ka mbampin mba nyi i doo u gumor u nan lu a er batisema ga nana pine iyol i nana?
13 Ú ngu gumor u mbamaren ou ve civir Aôndo yôô? Ú ze mbamkombo mba Mbakristu shi ú pasen loho u dedoo u Tartor, kpa ú ngu a er batisema gaa? Aluer ka nahan yô, pine iyol you sha mimi wer: ‘Er nan m eren kwagh nee? M ze mbamkombo shi m pasen kwagh sha ci u mbamaren av soo ér m eren nahan yum, shin ka sha ci u Yehova doom ishima?’ Ú ‘kar er ishima i Aôndo i lu, man kwagh u a doo man a kom u rumun un man shi a lu vough la’ ú nenge vee?—Mbaromanu 12:2.
Er Nan Ve Ú Timbir u Erem Batisemaa?
14. Ka akav a ken Bibilo a nyi a tese ér doo u or a timbir u eren batisema aa ityôkyaa shio ga?
14 Orivangeli Filibu ngise pase Oretiopia ugen ér Yesu ka Mesiya, been yô or la pine un ér: “Ka nyi je i yange u eren mo batisema?” Oretiopia ne vande fan Ruamabera kuma u una fa ér doo u una kera timbir ga, una pase ken igbar ér un soo u civir Yehova vea tiônnongo u Kristu imôngo, nahan er á er kwagh ne yô saan un iyol tsung. (Aerenakaa 8:26–39) Kape kwase ugen u i yilan un ér Lidia la kpa i bugh un ishima sha u “una ver ishima sha akaa a Paulu lu ôron la” ve kera ngôôr ga je maa i ‘er un batisema’ a ya na jimin cii je la. (Aerenakaa 16:14, 15) Or u kuran gaadi u ken Filipi kpa yange kegh ato ungwa Paulu man Shila, ve “ôr un mkaanem ma Ter,” nahan hen ihwa la je “maa i er un batisema kua mba ve lu mba nav cii.” (Aerenakaa 16:25–34) Sha nahan yô, aluer ú ngu a mfe u Yehova man mbaawashima nav doo doo shi sar ú u eren ishima na shi ú ngu a inja i dedoo ken tiônnongo, shi ú ze mbamkombo hanma shighe shi ú pasen loho u dedoo u Tartor kpa hanma shighe yô, er nan ve ú timbir u eren batisemaa?—Mateu 28:19, 20.
15, 16. (a) Ka mhen u shami ga u nyi alaghga una na agumaior agen aa timbir u eren batisemaa? (b) Iyoltseghan man batisema una kura agumaior nena?
15 Ka sha ci u ú ngu cian wer aluer ú er batisema, man ú va er ma kwaghbo yô a tsaha ú yum shinii? Aluer ka nahan yô, hen ase sha kwagh ne: Ú venda u ngohol takerada u tesen ér ú kuma u nahan mato sha ci u ú ngu cian wer yange ú er aikyôr yumu? Ú er nahan ga! We kpa aluer ú kuma u eren batisema yô, doo u ú timbir ga. Sha mimi yô, aluer ú tsegha iyol you sha ci u Yehova shi ú lumun u eren ishima na yô, ishima ia hemba taver we u hendan a isharen i eren kwaghbo la cii. (Mbafilipi 4:13) Ne ikyaior, de henen nen ner aluer ne er batisema ga yô or u pinen ne kwagh nan ngu ga ze. Shighe u ne kom u tsuan kwagh iyol yen la je, Yehova una pine ne kwagh u ne er a uma wen yô, nea er batisema shin nea er ga kpaa.—Mbaromanu 14:11, 12.
16 Mbashiada tar sha won cii nenge ér, yange ve tsua u eren batisema shighe u ve lu iyev la, nahan kwagh ne wase ve kpishi. Nenge ase kwagh u gum Orshiada ugen u lun anyom 23 u shin Ityôtar i Yuropa a er yô. Á kaa ér, er yange un er batisema shighe u un lu anyom 13 la yô, kwagh la wase un, sha ci u un wa ikyo tsung sha er una gba ken “asaren a sha inja i mbayevikyaior la” ga yô. (2 Timoteu 2:22) Shighe u lu iyev la je tsô ver ishima ér una er tom u pasen kwagh hanma shighe. Ngu eren tom ken afishi a branci a Mbashiada mba Yehova agen nyian saan saan. Agumaior a a tsough u civir Yehova yô, aa va zua a averen a injaa kpishi, kua we kpaa.
17. Ka akaa a se eren ken uma wase a nyi i gbe u se kav er “ishima i Ter” i lu?
17 Shighe u ka se hii u lun a ishima i Yehova sha hanma kwagh u se lu eren cii yô, ka shighe u se tsegh ayol a ase shi se er batisema la. Saa se ‘waan ian yase ikyo’ ve se er sha iyoltseghan yase vough ye. Se er kwagh ne nena? Se wa ian yase ikyo sha u tôôn shighe u ma se er akaa a injaa ga la henen Bibilo kpoghuloo shi zan mbamkombo hanma shighe shi pasen “Loho u Dedoo u tartor” sha tahav asev cii. (Mbaefese 5:15, 16; Mateu 24:14) Se tsegha ayol a ase sha ci u Yehova shi sar se u eren ishima na, nahan kwagh ne wase se sha akaa a se eren ken uma wase cii. Man kwagh ne wa shighe u se me ahumbe man gbenda u se ye kwagh shi se me kwagh la, man ityogholough mbi se ongo la kpa ker. Er nan ú tsough ahumbe a man a aa na ú iember gbem sha won la ga? Agumaior a Mbashiada udubu udubu vea kaa a we saan saan ér, igbenda i dedoo ngi kpishi i or a fatyô u man ahumbe kpa nana per tindi u “ishima i Yehova” ga yô.—Mbaefese 5:17–19.
“Sé Za a Ven Imôngo”
18. Ka mpin u nyi i doo u ikyaior ia pine ayol a ve?
18 Hii ken inyom i 1513 C.S.Y. (Cii man Shighe u Yesu) la zan zan ar sha iyange i Pentekosti u inyom i 33 la je, Yehova kohol ikyurior sha tar ér ve civir un shi ve lu mbashiada nav kpaa. (Yesaia 43:12) Nahan yange i mar agumaior a ken Iserael cii ken ikyurior la. Kpa, hii shighe u Pentekosti la je, Yehova ver “ikyurior” i he shin tar, ka Iserael u ken jijingi u a lu “nongo . . . sha ci u iti Na” je la. (1 Peteru 2:9, 10; Aerenakaa 15:14; Mbagalatia 6:16) Apostoli Paulu kaa ér Kristu wanger “nongoior sha ci Na iyol Na, mba asema a tsee ve u eren akaa a dedoo” yô. (Titu 2:14) Ne ikyaior, ne mba a ian i tôvon fan ape a zua a nongoior la yô. Ka unô nyian ve lu “ikyurior i perapera i lun a jighjigh,” i i̱ kor atindi a Bibilo shi i̱ lu Mbashiada mba Yehova mba jighjigh shi i̱ lu pasen ér ka Tartor na tseegh u lu ishimaverenkeghen i uumacee? (Yesaia 26:2–4) Tôô ase aeren a Mbakristu Mbaaiev man ukwaghaôndo mbagenev kar sha kwagh u Bibilo i tese ér or u civir Aôndo sha mimi nana eren la tsô u fa.
19. Kanyi kwagh ior umiliôn imôngo sha tar ve ne jighjigh a mini?
19 Ior umiliôn imôngo sha tar, kua agumaior kpaa, na jighjigh ér “ikyurior i perapera” la ka asande a Mbashiada mba Yehova mba i shigh ve mkurem la. Nahan ve kaa a Iserael u ken jijingi ne ér: “Sé za a ven imôngo, gadia se ungwa ser, Aôndo ngu a ven.” (Sekaria 8:23) Nahan se ver ishima shi se mba eren msen ser ne agumaior ma ne kohol ior mba Aôndo sha er ne “tsua uma” yô—ka uma u tsôron ken tar u he u Yehova je la.—Duteronomi 30:15–20; 2 Peteru 3:11–13.
U Hiden Saven a Sav
• Kwaghwan kua nyi man nyi kere?
• Ka tom u nyi Yehova a lumun a mini?
• Doo u agumaior a mbamaren vev mba ve tsegh ayol a ve ve yese ve la vea tsua nyi?
• Hii nan ve i doo u or a gbaa timbir u eren batisema tsô ga?
[Study Questions]
[Pictures on page 26]
Ka imo i an ú ungwaa?
[Picture on page 28]
Iyoltseghan man batisema vea kura ú nena?
[Picture on page 29]
Kanyi i lu yangen we u eren batisemaa?