Yehova Ka Aôndo U Wuese Kwagh

“Aôndo ban a perapera ga. Tom wen ua hungur Un ga, shin dooshima u ne tese sha ci u iti Na kpaa ga.”—MBAHEBERU 6:10.

1. Yehova yange er nyi i tesen ér un wuese Rutu, wankwase u Moabi sha aeren a na a dedoo laa?

 YEHOVA wuese iniôngon i mba ve eren ishima na sha mimi la cii, shi veren ve doo doo kpaa. (Mbaheberu 11:6) Orjighjigh Boashi yange fa er Aôndo a lu a ieren ne yô. Gadia a kaa a Rutu, wankwase u Moabi u nenge sha ngô u nom na, u lu kwasecôghol la ér: “TER A̱ er a we dedoo sha aeren a ou la, ma u zough a injar i kuman gbing gbing hen TER.” (Rutu 2:12) Tsô, Aôndo ver Rutu doo doo kpa? Yange ver un yum! I ôr kwagh u Rutu ken Bibilo! Heela tseegh ga, yange vôso Boashi shi hingir ngôtamen u Tor Davidi kua Yesu Kristu kpaa. (Rutu 4:13, 17; Mateu 1:5, 6, 16) Rutu ngu di môm ken ior kpishi mba i er kwagh ve ken Bibilo sha u tesen se er Yehova a wuese mbatomov nav tsô.

2, 3. (a) Er nan ve gbenda u Yehova a wuese kwagh la u doo yumu? (b) Er nan ve Yehova a wuese kwagh sha mimi? Tese ikyav.

² Luun er Yehova yange una ver Rutu doo doo ga yô, ma nenge ér un ban a perapera. Gadia i ôr ken Mbaheberu 6:10 ér: “Aôndo ban a perapera ga. Tom wen ua hungur Un ga, shin dooshima u ne tese sha ci u iti Na kpaa ga er ne lu eren uicighanmbaiorov tom shi ne mba eren her kpaa.” Kwagh u a ne ve kwaghôron ne a doo kpishi yô, mbacivir Aôndo ka mbaasorabo shi kera mba sha iengem na ga, nahan cii kpa wuese ve.—Mbaromanu 3:23.

³ Se yina, nahan alaghga se nenge ser mcivir wase gba kwagh ga, shi Aôndo una ver iniôngon yase kpaa ga. Nahan kpa Yehova fa asema a ase man mbamlu asev dedoo shi doo un tsung er se civir un a ishima i môm nahan. (Mateu 22:37) U tesen ikyav yô: Tôô wer i ver kwase ugen iyua sha an-tebul na u kiriki u a veren akaa sha mi yô. Iyua shon ka isha i taver ishe ga. A nenge a mi je kpa kwagh gba un sha mi ga. Kpa pin or u nan ver un isha la yô, i kaa a na ér ka wan na u kwase u kiriki a koso inyaregh a yam un isha la ye. Er sha hiihii la iyua ne gba un kwagh ga nahan kpa fe ér ka iyua i wan na yô, doo un kpishi. Nahan alaghga kwase ne una kuve wan na ne aa mliam ashe, una wuese un sha iyua i a er un ne.

4, 5. Yesu dondo Yehova sha u wuese kwagh nena?

⁴ Yehova fa asema a ase shi a fa er se yen yô, nahan aluer se na un kwagh u vesen shin u kiriki a ishima i môm yô una wuese. Yesu yange dondo Ter na sha imba gbenda ne vindi vindi. Umbur injakwagh i i  er ken Bibilo sha kwagh u icankwase, u er iyua sha ideri ihiar la. Í kaa ér: “[Yesu] kende ashe, A nenge mbanyarev lu haan uiyua vev ken akwati u inyar. A nenge kwasecôghol ugen u a lu icankwase kpaa lu haan ideri ihiar kimi. Tsô A kaa er: Mimi je M kaan ne ne, kwagh u kwasecôghol u a lu icankwase ne a hee kimi la, hemba u ve cii; gadia ve cii ka ken mngee u ve ngee a akaa man ve hee kimi ye, kpa wen yô, ka ken ibanave na a hee kimi ye, ka kwagh u a lu a mi sha u koson iyol na cii je la.”—Luka 21:1–4.

⁵ Yesu yange fa er kwase la a lu kwasecôghol shi a gbe ican yô, nahan a nenge ér iyua na la ngi a inja kpishi shi a wuese i kpaa. Kape Yehova kpa a wuese kwagh je la. (Yohane 14:9) Nahan er se fe ser nyityô mlu u se lu ker cii kpa, kwagh wase doo Aôndo u a wuese kwagh la kua Wan na ishima nahan doo se ga he?

Yehova Ver Oretiopia u Cian Aôndo Doo Doo

6, 7. Yehova yange wuese Ebedimeleki sha ci u nyi, man er kwagh ne nena?

⁶ I ôr ken Ruamabera kwa kimbir kimbir er Yehova a wuese mba ve eren ishima na yô. Nenge ase kwagh u Yehova er a Ebedimeleki, Oretiopia u cian Aôndo, u lu hen shighe u Yeremia lu uma shi lu ortom hen ya u Tor Sedekia, u cian Aôndo ga la. Ebedimeleki yange ungwa ér atiator a Yuda wa Yeremia kwagh iyol ér ngu or u numun ior ér ve hendan a mbahemenev, nahan ve kôr un ve gbihi shin ijôr, ve naan un kwaghyan ga ér a kpe. (Yeremia 38:1–7) Ebedimeleki fe ér i kôr Yeremia ihyom tsung sha ci u loho u a lu pasen la yô, a tange iyol na ga, a za lam a tor sha kwagh u Yeremia. Oretiopia la ôr kwagh gbar gbar ér: “Terem tor, ior mban ve er kwaghbo sha ieren i ve er a profeti Yeremia la cii, er ve gbihi un shin ijôr yô, ngu kpen ijen henpe a lu la je.” Nahan tor na zwa Ebedimeleki ker iorov 30 ve za yima profeti u Aôndo.—Yeremia 38:8–13.

 ⁷ Yehova yange nenge ér Ebedimeleki na un jighjigh, ka nahan ve fatyô u hemban nyityô mciem ma lu a mi cii ye. Nahan Yehova tindi Yeremia ér a kaa Ebedimeleki ér: “Nenge, Me er akaa a M ter sha gar ne, ka a bo, ka a dedoo ga. . . . Me yima u sha iyange la, . . . á na u sha ikyev i ior mba ve cier we iyol la ga. Gadia Me yima u kpee je . . . uma wou una hingir we er ka ishar u ye yô; sha ci u u suur sha a Mo yô.” (Yeremia 39:16–18) Yehova yange yima Ebedimeleki kua Yeremia sha ikyev i atiator a Yuda a ifer la shi yima ve sha ikyev i Mbababilon mba ve va tim Yerusalem la. I ôr ken Pasalmi 97:10 ér: ‘Yehova koson uuma mba mba i doo Un a ve la, yem ve sha ikyev i mbaaferev’ kpaa.

“Ter Ú u A Nengen ken Myer la, Una Ungwa Imo You”

8, 9. Er Yesu a tese nahan ka mbamsen mba nyi ve doon Yehova ishima?

⁸ Kwagh ugen u a tese ér Yehova wuese mcivir wase shi a gba un ishima yô, ka kwagh u Bibilo i er sha kwagh u msen la. Orfankwagh kaa ér: “Msen u mbamimi yô, ka Un kwagh u ember je.” (Anzaakaa 15:8) Sha ayange a Yesu la, mbahemenev mba kwaghaôndo kpishi eren msen ken igbar, kpa lu sha ci u ve lu mbaperapera yum ga, lu sha ci u isharen ve i eren kwagh ér i doo ior la. Yesu kaa ér “ve ngohol injar ve kera” kpaa. “Kpa we, shighe u wea eren msen yô, nyôr ken iyou you i ken iuv, u wuhe hunda kera yô, sôn Teru u A lu ken myer la; nahan Teru u A nengen ken myer la, Una ungwa imo you.”—Mateu 6:5, 6.

⁹ Nahan kpa, Yesu lu yangen msen u eren ken igbar ga, gadia wen iyolna kpa ashighe agen a er msen ken igbar. (Luka 9:16) Ka sea er msen a ishima i môm man awashima wase una lu u eren msen la ser i doo ior ga yô, i doo Yehova kpen kpen. Jighilii yô, mbamsen mba se eren ken iuv la ka ikyav i dedoo i tesen ser Aôndo doo se ishima tsung shi se suur sha a na kpaa. Ka nahan ve i kpiligh se iyol er ashighe kpishi Yesu yange a yem ken iuv a za er msen ga ye. Sha shighe ugen la a er msen ken iuv “sha use tugh tugh.” Kwa ugen la di “a unde sha uwo, Un tswen, sha u za eren msen.” Shi cii man Yesu tsua mbaapostoli mba 12 mbara yô, a tsa eren msen tswen tugh kaka.—Marku 1:35; Mateu 14:23; Luka 6:12, 13.

10. Aluer se er msen sha mimi shi msen la tese er i lu se ken ishima yô, se lu a vangertiôr se nyi?

¹⁰ Nenge er yange a doo Yehova kpishi u keghen ato ungwan mbamsen mba Wan na er a ishima i môm la sha wono! Ashighe agen Yesu yange a er msen ‘sha imo i genger genger man a mliam ashe, man i ungwa Un kpaa sha ci u mcieaôndo Na la.’ (Mbaheberu 5:7; Luka 22:41–44) Zum u se er msen sha mimi shi se pase er i lu se ken ishima yô, se lu a vangertiôr ser ter wase u sha la una ungwa se saan saan. Sha mimi yô, “TER ngu ikyua ikyua a mba ve yer Un . . . sha mimi la cii.”—Pasalmi 145:18.

11. Yehova nengen akaa a se eren ken iuv la nena?

¹¹ Aluer mbamsen mba se eren ken iuv la doo Yehova yô, kape a hemba doon un aluer se mba ungwan un shighe u se lu tswen kpaa je la! Yehova fa hanma kwagh u se eren ken iuv cii. (1 Peteru 3:12) Sha mimi yô, aluer se mba jighjigh shi se mba ungwan imo i Aôndo shighe u se lu se tswen yô, se mba tesen ser se mba civir Yehova a “ishima i môm,” shi mhen wase kpa ngu wang, shi kwagh u  mimi doo se ishima tsung. (1 Kroniku 28:9) Ieren ne ka i na i saan Yehova iyol tsung je.—Anzaakaa 27:11; 1 Yohane 3:22.

12, 13. Se kura mbamhen asev man asema a ase er Natanael, u lu orhenen u Yesu u jighjigh la nena?

¹² Mbakristu mba mimi mba palegh asorabo a ken myer a aa fatyô u hôngor mbamhen vev man asema a ve la, er u nengen ufoto mbaijimbagh man ipila nahan. Se fatyô u yeren uumace a asorabo agen, kpa doo u se fa ser “akaa cii nga gbar gbar, i tar a tar a kpaa sha ashe a Wen u kwagh a zough se a Na la.” (Mbaheberu 4:13; Luka 8:17) Aluer se mba nôngon palegh akaa a a vihi Yehova ishima yô, se lu a imoshima i wang, shi a doo se u fan ser Aôndo lumun se. Sha mimi yô, kwagh u or u nan “zenden jighilaa, nan eren perapera, nan er kwagh sha mimi ken ishima i nan” la doo Yehova tsung je.—Pasalmi 15:1, 2.

¹³ Kpa se kura mbamhen asev man asema ase ken tar u u mgbough a ifer ne nena? (Anzaakaa 4:23; Mbaefese 2:2) Doo u se yar tom a akaa a Yehova a lu nan se sha u taver jighjigh wase la shi se nôngo sha afatyô wase cii se palegh akaa a bo, se gema se eren akaa a dedoo hanma shighe cii sha er mbamhen mba bov vea jile iyol ken a vese vea gema a mar isholibo ga yô. (Yakobu 1:14, 15) Yesu yange ôr kwagh u Natanael ér: ‘Nenge, mimi je, ka or u ma icugh i lu ken a na ga yô,’ luun er ka we Yesu yange una ôr kwagh wou nahan yange ma doo u ga he? (Yohane 1:47) Ken masejime yô, Natanael u i yilan un kpaa ér Bartolomeu la hingir môm ken mbaapostoli mba Yesu mba 12 mbara.—Marku 3:16–19.

“Zegepristi u Zungwen Mhôônom man u Jighjigh”

14. Yesu yange er nena sha erdoo u Maria er a na laa, kpa ior mbagenev di gema ôr ér nyi?

¹⁴ Yesu “ka ibeen i Aôndo u i nengen a Na ga la,” nahan a tôô sha angahar a Ter na la vough, wuese ior er Aôndo kpa a wuese mba ve civir un a ishima i wang la nahan. (Mbakolose 1:15) U tesen ikyav yô, er shi ayange ataan u a wua Yesu la, un man mbahenen nav mbagenev za Shimon inya ken gar u Betani. Ka kom aikighe yô Maria, anngô u Lasaru man Marta “tôô mkurem kuma pams u ikyaren môm, ma nardu jim ma taver ishe kpishi” (ma kuma injar i kimbin ortom inyom i môm nahan), haa Yesu sha ityou kua shin angahar. (Yohane 12:3) Mbagenev kaa ér: “Inja na nan man i vihi kwagh ne nahana?” Kpa Yesu yô nenge ér Maria vihi a vihi mkurem mara ga. A nenge ér erdoo u vesen u Maria er a na la lu sha ci u ku u shi ica ga tsô una kpe shi a il un la. Nahan Yesu lam a Maria dang ga kpa gema wuese a wuese un. A kaa ér: “Hanma ijiir i á ôr Loho u Dedoo ne sha won cii yô, kwagh u a er ne kpaa á ter un, sha u umbur un.”—Mateu 26:6–13.

15, 16. Mve u Yesu va shin tar ne va hingir orumace shi civir Aôndo la wase se nena?

¹⁵ Er i lu Yesu u a wuese kwagh la a lu Orhemen wase nahan doo se kpen kpen! Mve u Yesu va shin tar va hingir or la yange wa un agoyol u eren tom u Yehova ver sha ci na la, ka tom u lun Zegepristi man Tor je la; una hii tom ne sha tiônnongo u mba i shigh ve mkurem la, maa una dondo tar jimin cii.—Mbakolose 1:13; Mbaheberu 7:26; Mpase 11:15.

¹⁶ Shighe u Yesu lu sha la je, kwagh u uumace gba un ishima shi doo un a ve tsung. (Anzaakaa 8:31) Ve shin tar ne va hingir orumace yô, a hemba fan er or ka nana ya ican sha ci u nan ngu civir Aôndo ve i lu yô. Apostoli Paulu nger ér: “[Yesu] u i̱ er Un A̱ lu kwagh môm a anmgbianev Nav sha akaa cii keng sha u Una hingir zegepristi u zungwen mhôônom man u jighjigh kpaa . . . Un iyol Na ican er Un, sha imeen i i lu meen Un la, ka sha ci u nahan man A fetyô u wasen mba i lu meen ve la ye.” Nahan Yesu una fatyô u “zungwen a vese imôngo ken aseer a ase” sha ci u “i mee Un sha hanma gbenda cii vough er se nahan, saa di isholibo tsô A er ga ye.”—Mbaheberu 2:17, 18; 4:15, 16.

17, 18. (a) Uwashika mba yange í nger atôônanongo ataankarahar a ken Ashia u Kiriki la tese nyi sha kwagh u iwuese i Yesu? (b) Yange i wa Mbakristu mba i shigh ve mkurem la agoyol sha nyi tomo?

 ¹⁷ Sha shighe u i nder Yesu shin ku la, a seer tesen ér un fa ican i yan i mbadondon un doo doo. Hen ase sha kwagh u Yesu ôr atôônanongo ataankarahar a ken Ashia u Kiriki ken washika u Yohane nger ve la. Yesu ôr a tiônnongo u ken Semurna ér: “M fa ican you i yan.” Kwagh u Yesu lu ôron jighilii yô ér, ‘m fa mbamzeyol ou doo doo; m fa atsan a ou cii.’ Nahan er Yesu iyolna ya ican zan zan ar ken ku yô, a ôr ve kwagh sha mhôôn shi a taver ve ishima ér: “Lu jighjigh, ar ken ku je man Me na u tsar u uma ye.”—Mpase 2:8–10.

¹⁸ Uwashika mba yange í nger atôônanongo a ataankarahar la cii iv a mkaanem ma tesen ér Yesu fa ican i yan i mbadondon nav dedoo shi á wuese ve sha mcivir u ve civir Aôndo sha jighjigh la kpaa. (Mpase 2:1–3:22) Fa wer, lu Mbakristu mba i shigh ve mkurem, ve lu a ishimaveren i za teman tor vea na sha la Yesu lu ôron kwagh ve ye. Atsan a ve lu yan la yange wa ve agoyol vough er Ter ve nahan sha tom ú vesen u vea er sha mhôôn sha u wasen uumace mba ve yen ne u zuan a mtsera u nagh ku ipaa ku Kristu la.—Mpase 5:9, 10; 22:1–5.

19, 20. “Zegeikpelaior” tese ér ve wuese Yehova man Wan na nena?

¹⁹ Dooshima u Yesu a lu a mi la saa sha mbadondon un mba i shigh ve mkurem la tseegh ga, “iyôngo igen” i i lu umiliôn imôngo, i i kohol cii i hingir ‘zegeikpelaior i i dugh ken hanma ikyurior,’ í ia va war “zegecan” la kpa í doo un ishima. (Yohane 10:16; Mpase 7:9, 14) Iyôngo ne ngi van hen Yesu sha u tesen ér ve wuese nagh ku ipaa ku Yesu na la man ishimaveren i ve lu a mi i va zuan a uma u tsôron la. Ka ve tese iwuese ve nena? Ka sha u eren “[Aôndo] tom tugh man tetan.”—Mpase 7:15–17.

²⁰ Ibaver i tom u pasen kwagh i̱ tar sha won cii i̱ ken inyom i̱ tom i̱ 2006, i i lu sha peeji 27 la tese wanger wanger ér mbatomov mbajighjigh mban mbá “eren [Yehova] tom . . . tugh man tetan.” Ken inyom shon i môm la tseegh ve man asande a Mbakristu mba i shighe ve mkurem ne pase kwagh ahwa 1,333,966,199, iyenge ne ka iyenge i ahwa a hemban anyom 150,000!

Za Hemen u Tesen Iwuese!

21, 22. (a) Er nan ve i lu hange hange u Mbakristu vea hemba veren ishima u wuese kwagh sha ayange ase nee? (b) Kanyi se time sha mi ken kwaghngeren u a dondo nee?

²¹ Gbenda u Yehova man Wan na ve eren kwagh a se uumace mba se yen ne tese ér mba wuese kwagh. Kpa kwagh ka a er i vihi yô, kwagh gba uumace kpishi u civir Aôndo ga, ve hemba veren ishima sha akaa a ve. Paulu ôr kwagh u ior mba ken ayange a masejime ne ér: “Ior vea hingir mbawan ayol a ve ikyo tseegh man mba inyaregh ki doo ve ishima man . . . mbalun a ishughun ga.” (2 Timoteu 3:1–5) Inja ne kaha kposo a i Mbakristu mba mimi. Mbakristu mba mimi yô mba eren msen a ishima i môm shi mba ongo kwagh a ishima i môm shi mba eren Aôndo tom a ishima ve cii sha u tesen iwuese ve sha akaa a Aôndo a er sha ci ve la.—Pasalmi 62:8; Marku 12:30; 1 Yohane 5:3.

²² Ken kwaghngeren u a dondo ne se time sha akaa kpishi a Yehova a ne se sha dooshima sha u wasen se u civir un la. Er se time sha ‘iniav mbi dedoo’ mbin yô, se za hemen u seer wuese un cii.—Yakobu 1:17.

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Yehova tese ér un ngu Aôndo u wuese kwagh nena?

• Se er kwagh u doon Yehova shighe u se lu se tswen la nena?

• Yesu yange tese iwuese nena?

• Mlu u Yesu lu orumace la wase un u lun a mhôônom shi lun orhemen u wuese kwagh nena?

[Study Questions]

[Picture on page 17]

Ka sea na Yehova kwagh a ishima i môm yô i doo un tsung, vough er wan ka nana na ormaren u nan iyua i kiriki ve i doo nan nahan