Ungwan Imo I Yesu Man I Wanakiriki Na U Jighjigh

“Ter u nan . . . una wa akaa a na cii sha ikyev na.”—MATEU 24:45-47.

1, 2. (a) Ruamabera tese ér ka an nan lu Orhemen wase? (b) Ka nyi i tese ér Kristu ngu hemen tiônnongoo?

 “I̱DE yer ne er, mbahemenev . . . ga, gadia Orhemen wen ngu môm tsô, ka Kristu.” (Mateu 23:10) Yesu yange ôr mkaanem man sha u pasen mbadondon un wang ér ma or shin tar nana de lu orhemen ve ga. Orhemen ve ngu môm tsô, shi ngu sha, ka Yesu Kristu iyolna. Ka Aôndo a ne Yesu hemen ne ye. Yehova “nder Un shin mbakpenev . . . A ver Un A̱ lu ityough sha akaa cii ken nongo u Kristu, ka iyol Na je la.”—Mbaefese 1:20-23.

² Er Kristu a lu “ityough sha akaa cii” kua nongo u Kristu yô, ngu a tahav sha akaa a i eren ken nongo ne cii. Kwagh môm u i eren ken nongo ne u a lu a mfe sha mi ga yô ngu ga. Ka a nenge ér hanma nongo u Kristu shin tiônnongo cii ngu dondon atindiakaa a Aôndo vough vough shi ngu ken mlu u dedoo vea Aôndo kpaa. Mpase u í tese apostoli Yohane ken derianyom u hiihii la pase wanger wanger er a veren ishima sha tiônnongo yô. Yesu yange ôr kwagh a atôônanongo ataankarahar kwa taan ér un fa aeren a ve a dedoo la cii kua mbamyina vev kpaa, nahan wa ve kwagh shi taver ve ishima. (Mpase 2:2, 9, 13, 19; 3:1, 8, 15) Se na jighjigh ser Kristu yange fa mlu u ken jijingi u atôônanongo agen a ken Ashia u Kiriki man Palesetina man Shiria man Babilon man Grika man Italia kua ajiir agen kpaa. (Aerenakaa 1:8) Nyian di ye?

 Wanakiriki u Jighjigh

3. Er nan ve u karen Yesu sha ityough man nongo u Kristu sha iyol la i lu a inja?

³ Cii man Yesu kôndo yem sha hen Ter na zum u i nder un shin ku la yô, a kaa a mbahenen nav ér: “Tahav mbu Sha man mbu sha won cii i wam sha ikyev.” Shi a kaa ér: “Me luun a ven ayange ayange zan zan mkurtar je.” (Mateu 28:18-20) Yesu, u a lu Ityough vev la una za hemen u lun a ve sha u hemen ve. Apostoli Paulu yange tôô nongo u Kristu kar sha “iyol” i Kristu a lu Ityough ki i la ken uwashika nav mba nger Mbakristu mba ken Efese man Kolose la. (Mbaefese 1:22, 23; Mbakolose 1:18) Takerada u i yer ér The Cambridge Bible for Schools and Colleges la kaa ér, “ikyokwaghôron i̱ í tôô iyol i kar sha tiônnongo la tese er i lu hange hange u nongo u Kristu u ú lu iyol la ua lu ken mzough vea Ityough yô, shi i̱ tese kpaa ér ka Ityough ki hemen nongo ne ye man ngu ikyagh ki Ityough kpaa.” Ka hanma nongo nahan u lu ikyagh ki Kristu a lu yaren tom a mi hii shighe u i na un tor ken inyom i 1914 laa?—Daniel 7:13, 14.

4. Shighe u Yehova man Kristu Yesu va u va nengen tempel u ken jijingi la, ka nyi yange ve nenge ér ngi zan hemen er kwaghôron u profeti Malaki la a tese nahana?

⁴ Kwaghôron u profeti u Malaki tese ér Yehova, ‘Ter u mimi,’ kua Wan na Kristu Yesu, u a lu “Ortyom u ikyuryan,” u i ne un tor la vea va u va ôron ijir shi nengen “tempel” u Yehova shin iyou i civir Aôndo. Ikyav tese ér ‘shighe u yange i ver’ sha u va ôron ‘ya u Aôndo ijir’ la kuma ken inyom i 1918. * (Malaki 3:1; 1 Peteru 4:17) Mba yange ve senge ér ve mba civir Aôndo shin tar la cii i kar jighjigh ve u nan. Ucôôci mba Mbakristu mbaaiev mba i lu ikye ve u tesen atesen a aiegh a lahan Aôndo, mba yange ve nôngo Ityav mbi Tar Cii mbi sha Môm, ve iv ave ve a awambe a ior la cii Aôndo venda ve. Asande a Mbakristu mba jighjigh mba i shigh ve mkurem la kpa yange i kar ve, i sôr ve er ka sha usu nahan, nahan i lumun ve, ve hingir u “vea na Ter nagh sha perapera.”—Malaki 3:3.

5. Kwaghôron u profeti u Yesu la tese ér ka an nan lu “wanakiriki u jighjigh” laa?

⁵ Er profeti Malaki yange tsengaôron nahan, Yesu yange ôr mbahenen nav akaa kposo kposo a vea nenge a mi ve vea fa ‘mve na man mkurtar’ yô. Kwagh môm ken akaa a a ôr ve yô, ka kwagh u mba ve kohol ve hingir nongo u “wanakiriki” la. A kaa ér: “Ka an nan lu wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh u ter u nan una wa nan ya sha ikyev sha u nana naan ve kwaghyan sha ashighe ashighe? Wanakiriki u ter u nan una hide, una va kohol nan eren nahan la yô, á saan nan iyol. Mimi je M ngu kaan ne, una wa akaa a na cii sha ikyev na.” (Mateu 24:3, 45-47) Shighe u Kristu “hide” sha u va nengen “wanakiriki” la ken inyom i 1918 la, a zua a asande a mbahenen mba jighjigh mba i shigh ve mkurem mba hii ken inyom i 1879 la je, ve lu yaren tom a Iyoukura kua ityakerada i Bibilo igen sha u nan “kwaghyan” u ken jijingi “sha ashighe ashighe” yô. Sha nahan yô, yange lumun ve cii ve hingir ikyagh ki tomough nagh shin “wanakiriki” na, man ka ker ken inyom i 1919 yô, a wa ve tom ér ve nengen sha akaa a na, a a lu shin tar la cii.

U Nengen sha Akaa a Kristu a Shin Tar

6, 7. (a) Iti igen i Yesu a yer “wanakiriki” u jighjigh ne ér nyi? (b) Ka tom u nyi orkuranya u Yesu a er kwagh na la a erene?

⁶ Cii man Yesu ôr kwaghôron u profeti sha kwagh u ikyav i mve na kua kwagh u “wanakiriki” u una tile sha ityough nagh shin tar la yô, a vande ôron kwagh u “wanakiriki” ne sha asember agen kposo, a a wase u tan iwanger sha tom u wanakiriki ne yô. A kaa ér: “Ka an nan lu orkuranya u jighjigh, u fan kwagh, u ter u nan una wa nan ya sha ikyev sha u nana̱ karen ve kwaghyan sha ashighe ashighe? Mimi je, M kaan ne ne, una wa nan akaa a na a a lu a mi la cii sha ikyev.”—Luka 12:42, 44.

⁷ Ior mba ve kohol ve lu mbakuran ya mban gban kan di ior mba fan takerada mba ve pasen akaa a doon a ken Bibilo tsô ga. Orkuranya ne  eren tom u nan kwaghyan u ken jijingi “sha ashighe ashighe” tseegh ga. I wa “orkuranya u jighjigh” ne ya u Kristu cii sha ikyev shi i wa un tom u nengen sha nongo u Kristu kua tom u nongo ne u eren shin tar la cii sha ikyev, inja na yô ka “akaa a [Kristu] a a lu a mi la cii.” Akaa a Kristu ne ka nyi?

8, 9. Ka “akaa” a nyi i we wanakiriki sha ikyev ér a nengen sha mi?

⁸ Tom u wanakiriki ne a eren la kua tom u nengen sha iyaav mbi mbadondon Kristu ve yaren tom a mi u eren tom ve u Mbakristu la, er ijiirtamen i Mbashiada mba Yehova man afishi a ve a ken ityar kposo kposo la nahan, kua ajiir a civir Aôndo inja er Ayou a Tartor man Ayou a Mkohol a a lu sha tar cii la. Tom u hemban cii u wanakiriki ne a eren yô, we se akaa ken Bibilo a ka a seer taver jighjigh wase yô. Se mba zough a akaawan ne ken mbamkombo mba se nyer ken hanma lahadi man ken mbamkohol mba kiriki man mba vesen mba se ze sha ashighe ashighe la. Ka i pase ken mbamkombo mban er akaaôron a profeti a ken Bibilo a lu kuren yô shi i tese er se dondo akaawan a Bibilo ayange ayange yô.

⁹ Tom ugen u orkuranya ne a eren yô, ka u nengen ér i er tom u injaa u pasen “loho u dedoo u tartor” shi geman “akuraior cii hingir mbahenen” la. Gba u a eren tom ne sha u tesen ior u eren akaa a Kristu, u a lu Ityough ki tiônnongo a we tindi ér i er ken ayange a masetyô ne cii. (Mateu 24:14; 28:19, 20; Mpase 12:17) Tom u pasen kwagh shi tesen ior ne na yô “zegeikpelaior” hingir u va kohol asande a mba i shigh ve mkurem la. Se na jighjigh ser, “akaa a injaa a akuraior ne” kpa ka kwagh môm ken “akaa” a Kristu a we wanakiriki sha ikyev ér a nengen sha mi yô.—Mpase 7:9; Haggai 2:7

Mbahemenev mba Shin Tine Tile sha Ityough ki Nongo u Wanakiriki

10. Ka hanma nongo yange u tsuan akaa sha ci u atôônanongo ken derianyom u hiihii laa, man kwagh la bende a atôônanongo nena?

¹⁰ Tom u vesen u wanakiriki u jighjigh ne a lu a mi u eren yô, ka u tsuan akaa sha ci u nongo u Kristu. Ken nongo u Kristu u sha ashighe a tsuaa la, mbaapostoli man mbatamen mba ken Yerusalem mba ve tile sha ityough ki wanakiriki la yange ve tsuan akaa sha ci u atôônanongo a Kristu cii. (Aerenakaa 15:1, 2) Yange i ôr atôônanongo akaa a mbatamen mba shin tine mba sha derianyom u hiihii mbara tsua sha ci ve la ken uwashika man sha ikyev i mbatamen mba zenden sha. Mbakristu mba sha ashighe a tsuaa la yange vea ngohol akaawan ne yô, i saan ve iyol, man er ve lu ken ijoughave a mbatamen mba shin tine yô kwagh ne va a bem man mzough kpaa.—Aerenakaa 15:22-31; 16:4, 5; Mbafilipi 2:2.

11. Ka unô Kristu a lu yaren tom a ve nyian u hemen tiônnongo naa, man doo u se nengen Mbakristu mba i shigh ve mkurem mban nena?

¹¹ Mbagenev ken mba i shigh ve mkurem la kohol hingir Mbahemenev mba Shin Tine mba mbadondon Kristu shin tar, er lu sha  ashighe a Mbakristu mba tsuaa la nahan. Kristu u a lu Ityough ki tiônnongo la, ngu yaren tom a tahav mbu mbu dugh ken “uwegh Nagh ku yanegh” la sha u tesen Mbahemenev mba Shin Tine mban er vea nengen sha tom u Tartor yô. (Mpase 1:16, 20) Albert Schroeder, u a lu môm ken Mbahemenev mba Shin Tine ica i gbe, u a sember kuren tom na u shin tar la yange ôr kwagh ken ngeren ugen u a er kwagh u uma na yô, wener: “Mbahemenev mba Shin Tine mba tem mkombo hanma Tomatar, cii man mkombo shon a hii yô, ka ve sôn jijingi u Yehova ér a hemen ve. Ka ve nôngo tsung sha er hanma kwagh u ve nenge sha mi man hanma kwagh u ve tsough u eren yô a lu kwagh u Bibilo i lumun a mi yô.” * Se fatyô u nan Mbakristu mba i shigh ve mkurem mban jighjigh. Ka Mbahemenev mba Shin Tine mban je i gbe u se hemba ungwan imo ve er apostoli Paulu a we se kwagh nahan ye. A kaa ér: “Ungwan nen imo i mbahemenev enev, hide nen a ayol a en ijime hen ve gadia mba kuran uuma enev.”—Mbaheberu 13:17.

Na Wanakiriki u Jighjigh Icivir

12, 13. Ka atôakyaa a ken Ruamabera a nyi a tese ér gba u se na wanakiriki iciviri?

¹² Ityôkyaa i vesen i i gbe u se naan wanakiriki u jighjigh icivir yô, ka sha ci u aluer se mba eren nahan yô, ka Yesu Kristu, u a lu Ter la je se lu civir un ye. Paulu ôr kwagh u mba i shigh ve mkurem la ér: ‘Or u nan lu kpan ga man i yer nan la, nan ngu kpan u Kristu je. Ka sha ishe je i yam ne ye.’ (1 Mbakorinte 7:22, 23; Mbaefese 6:6) Sha nahan yô, aluer se mba dondon hemen u wanakiriki u jighjigh ne kua Mbahemenev mba Shin Tine yô, se mba dondon hemen u Kristu, un u a lu Ter u wanakiriki ne la. Aluer se mba civir mba ve lu ikyagh ki tomough ki Kristu a lu yaren tom a mi u nengen sha akaa na a shin tar la yô se lu ‘pasen ser Yesu Kristu ka Ter je sha ci u iengem i Aôndo Ter.’—Mbafilipi 2:11.

¹³ Ityôkyaa igen i ken Ruamabera i i gbe u se na wanakiriki u jighjigh icivir yô, ka sha ci u i ôr kwagh u Mbakristu mba i shigh ve mkurem mba ve lu shin tar la sha injakwagh ér mba “tempel” u Yehova a tem ker ken “jijingi” yô. Sha nahan yô, mba “icighan” je. (1 Mbakorinte 3:16, 17; Mbaefese 2:19-22) Yesu wa akaa a na a shin tar cii sha ikyev i ior mba ve lu er ka icighan tempel ne, inja na yô, akaa man ityom i ken tiônnongo u Kristu cii ngi sha ikyev i nongo u wanakiriki ne. Nahan gba u mba ve lu ken tiônnongo cii vea nenge ér ka icighantom ve lu eren sha u dondon shi eren sha akaawan a wanakiriki u jighjigh man Mbahemenev mba Shin Tine ve we la ye. Sha ityôkyaa ne yô, ior mba ve lu “iyôngo igen” la tôô ér ka kwagh u civirigh kpishi u eren tom imôngo vea wanakiriki ne sha u nengen sha akaa a Ter.—Yohane 10:16.

Sue Wanakiriki Ne

14. Er profeti Yesaia a tsengaôron nahan, mba ve lu iyôngo igen la mba zenden ken ijime i nongo u mba i shigh ve mkurem la shi mba eren tom a ve er ka ‘mbatomov mba i kimbin ve ga’ nena?

¹⁴ Profeti Yesaia tsengaôron ér iyôngo igen ia ungwa imo i mba i shigh ve mkurem la shi ia dondo hemen ve kpaa, ka nongo u Iserael u Aôndo je la. A kaa ér: “TER ngu kaan nahan ér: Mbatomov mba Igipiti mba i kimbin ve ga, man ikyav mbi kasuav mbi Etiopia kua Mbasabia, ugôgômbaiorov la, vea per vea va her a we, vea hingir mba ou kpaa, vea dondo u ijime, vea per ken a we a mshirim iyol, vea gure sha ishigh yough, vea zamber a we er: Mimi je, ka hen a we tseegh Aôndo A lu ye, mô ugen ngu ga, Aôndo ugen ngu ga.” (Yesaia 45:14, NW ) Iyôngo igen la ngi van ken ijime i mba i shigh ve mkurem la kua Mbahemenev mba Shin Tine sha u dondon hemen ve. Heela tseegh ga, iyôngo igen i i lu mbatomov “mba i kimbin ve ga” la mba eren tom u pasen kwagh sha tar jimin cii la a agee a ve, shi mba suen ú sha akaa agen a ve lu a mi la kpaa. Kristu wa mbadondon un mba i shigh ve mkurem, ve lu shin tar ne tom u pasen  kwagh ne sha ikyev.—Aerenakaa 1:8; Mpase 12:17.

15. Kwaghôron u profeti u a lu ken Yesaia 61:5, 6 la tese mzough u a lu hen atô u iyôngo igen man Iserael u Aôndo la nena?

¹⁵ Saan mba ve lu iyôngo igen la iyol shi doo ve kpishi u eren Yehova tom sha hemen u nongo u wanakiriki la kua Mbahemenev mba Shin Tine mba ve til sha ityough ki wanakiriki ne la kpaa. Mba nengen mba i shigh ve mkurem la ér ka nongo u “Iserael u Aôndo.” (Mbagalatia 6:16) Iyôngo igen i i lu inja er mba “ior mba ken iniongo igen” man “akur agen” la kohol Iserael u ken jijingi mba eren tom a ve imôngo a iember vough er ‘mbashiren’ man ‘mbaeren tom u ikyon i wain’ nahan. Mba eren tom ne sha hemen u mba i shigh ve mkurem, ve lu “upristi mba TER” man “mbatomov mba Aôndo” la. (Yesaia 61:5, 6) Mba eren tom u pasen loho u dedoo u Tartor shi geman akuraior hingir mbahenen ne kpoghuloo. Mba wasen nongo u wanakiriki la u nengen sha ior mba hev shi tesen ve sha gbashima kpaa.

16. Kanyi i mgbegha iyôngo igen la u suen wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh laa?

¹⁶ Iyôngo igen la kav er ve zough a iwasen kpishi sha tom u wanakiriki u jighjigh ne a lu eren sha u nan ve kwaghyan u ken jijingi sha ashighe ashighe la yô. Ve hide a ayol a ve ijime nahan ve lumun ér luun er ka wanakiriki u jighjigh ne ga yô, ma ve fe mimi u doon tsung u ken Bibilo la ga shin ma ve fe un cuku tseegh tsô. Mimi shon yô, ka u sha kwagh u mtemtor u Yehova man mtsegh u iti na kua Tartor na man kwagh u usha mba hev man tar u he, man sha kwagh u uma u or man mlu u mbakpenev man mimi u sha kwagh u Yehova man Wan na man icighan jijingi. Mba ve lu iyôngo igen la mba wasen “anmgbianev” mba Kristu mba i shigh ve mkurem, mba ve lu shin tar la tom ken ayange a masejime ne, gadia ve wuese tom ve la shi ve var a ve kpaa.—Mateu 25:40.

17. Mbahemenev mba Shin Tine er nyi kwagha, man kanyi se time sha mi ken kwaghngeren u a dondo nee?

¹⁷ Er mba i shigh ve mkurem mban ve kera vese iyenge ga yô, vea fatyô u lun ken atôônanongo cii sha u nengen sha akaa a Kristu ga. Sha nahan yô, Mbahemenev mba Shin Tine tsua ior ken iyôngo igen ver ér ve nengen sha afishi a branci man sha uharegh kua atôônanongo a Mbashiada mba Yehova cii. Ieren yase a ior mba i tsough ve ve lu mbakuran mban bende a gbenda u se dondon Kristu kua wanakiriki na u jighjigh sha mimi laa? Kwaghngeren u a dondo ne una time sha kwagh ne.

[Footnotes]

U Hiden Saven a Sav

• Ka an nan lu Orhemen wase, man kanyi i tese ér ngu a mfe sha akaa a a lu zan hemen ken atôônanongo?

• Shighe u i va nenge “tempel” la, ka unô yange i nenge ér mba wanakiriki u jighjighi, man ka akaa a nyi yange i wa ve sha ikyeve?

• Ka atôakyaa a ken Ruamabera a nyi nahan a tese ér doo u se sue wanakiriki u jighjigh?

[Study Questions]

[Pictures on page 23]

“Akaa” a “orkuranya” a lu nengen sha mi la kua iyaav man ikyav mbi tomough man akaa a taver jighjigh wase man tom u pasen kwagh kpaa

[Picture on page 25]

Mba ve lu ken nongo u iyôngo igen la mba suen wanakiriki u jighjigh sha u pasen kwagh kpoghuloo