Keghen Iyange I Yehova A Ishimataver
Keghen Iyange I Yehova A Ishimataver
“Sha jighjigh wen u nan la, seer nen . . . ishima i taver.”—2 PETERU 1:5, 6.
1, 2. Ishimawan ka nyi, man er nan ve i gbe u Mbakristu vea taver ishima?
IYANGE i vesen i Yehova mgbôghom. (Yoel 1:15; Sefania 1:14) Er se Mbakristu se kange ishima ser se civir Aôndo sha mimi yô, se mba keghen shighe u a kende a hementor u Yehova sha la saan saan. Hegen yô, se mba tagher a ihyom i kôron man aheen man tôvacan shin ku je kpaa, sha ci u jighjigh u nan wase. (Mateu 5:10-12; 10:22; Mpase 2:10) Sha nahan yô, gba u se lu a ishimawan—ka u taver ishima a ican je la. Apostoli Peteru wa se kwagh ér: “Sha jighjigh wen u nan la, seer nen . . . ishima i taver.” (2 Peteru 1:5, 6) Gba u se taver ishima, gadia Yesu kaa ér: “Or u nana taver ishima zan zan mkur yô, ka nan á yima nan ye.”—Mateu 24:13.
2 Shi mzeyol ugen u se lu a mi yô ka angev man ku-vaan kua ameen agen kpaa. Aluer se hingir u banen a jighjigh nahan a doo Satan kpen kpen! (Luka 22:31, 32) Sha iwasen i Yehova yô se fatyô u wan ishima a mbamtaver. (1 Peteru 5:6-11) De se time sha uvande-eren mba ve tese ér se fatyô u keghen iyange i Yehova a ishimawan shi jighjigh wase kpa una taver her dông yô.
Mnyoon Fatyô u Yangen Ve Ga
3, 4. Ka ikyav i nyi i tese ér angev mbua kôr se je kpa se fatyô u civir Yehova sha jighjigh here?
3 Aôndo been se angev sha ivande ainge ga, kpa ka a na se tahav mbu wan ishima a mi. (Pasalmi 41:1-3) Kwase ugen, mba yer un ér Sharon, a kaa ér: “Yange i marem a angev mbu ken ityou mbu i yer ér cerebral palsy la, nahan hii iyev je m zenden sha ikyekye i mbaawanev. Angev mbun yangem u ember uma u uye la.” Kpa Sharon hen kwagh u Yehova man uityendezwa mba a er sha kwagh u mlu gbong gbong u sha iyol la, nahan kwagh ne na un ishimaverenkeghen. Er i taver un u lamen shi zenden nahan kpa, a zua a iember ken tom u pasen kwagh la. Ken inyom i 1993 la, a kaa ér: “Angev av mbu hemban gban a gba kera, kpa m suur sha Aôndo shi m ya ikyar a na kpaa, man ka kwagh u a wasen mo je la. Doom kpishi er m lu môm ken ior mba Yehova shi a suen mo hanma shighe nahan!”
4 Apostoli Paulu yange wa Mbakristu mba ken Tesalonika kwagh ér ve ‘taver mba ve yen ishima la asema.’ (1 Mbatesalonika 5:14) Ka sea ver ishima sha kwagh man una va ga nahan kwagh la a na se ishimayinan kpen kpen. Ken inyom i 1993 la, Sharon kaa ér: “Yange lum er kwagh hembam a hemba je ve yô, nahan m ule tsung kuma anyom atar. . . . Mbatamen surum ishima shi wam kwagh kpaa. . . . Yehova tese se akaa kpishi ken Iyoukura sha dooshima a aa wase se u nôngon a iulen yô. Sha kpôô yô, a fa er i lun ior nav ken ishima yô, shi we ve ikyo kpaa.” (1 Peteru 5:6, 7) Sharon ngu civir Aôndo sha jighjigh her keghen iyange i Yehova i vesen la.
5. Ka ikyav i nyi i tese ér Mbakristu vea fatyô u wan ishima a icanaa?
5 Ishima ngi i nyian Mbakristu mbagenev sha ci u ican i i vande tseren ve kera yô. Orgen mba yer un ér Harley, yange nenge ipila i vihin tsung ken Ityav mbi Tar cii Mbi sha Uhar la nahan mnyam ma shi cier un sha mi. Una yav tugh yô, a ngoron a kaan ér: “Ngurum inya! Var inya!” Una nderen yô a heen iyol sha iusa cica cii. Shighe kar yô, a gba civir Aôndo sha ishima i môm, nahan mnyamciem mara maa pande.
6. Orkristu ugen yange tagher a mbamzeyol mba ken ishima nena?
6 Orkristu ugen yange lu a angev mbu ken ityou mbu i yer ér bipolar disorder la, nahan i lu un ican kpishi u pasen loho u Tartor ne sha uya uya. Nahan kpa, a gba uwer u pasen kwagh ga, gadia a fa wener kwaghpasen una na un uma kua mba vea ungwa un la kpaa. (1 Timoteu 4:16) Ashighe agen, yange i taver un u za manden or uwegh sha hunda. Nahan kpa a kaa ér: “Yange a̱ taver mo yô, m tamber, ishima i gbam shimi, nahan m za pase kwagh sha hunda ugen. Er m za hemen u pasen kwagh yô, mlu wam vea Aôndo seer taver.” Yange i taver anmgbian ne u zan mbamkombo, nahan kpa a fa er mtsera a lu sha u kohol imôngo a anmgbianev yô. Sha ityôkyaa ne yô, a nôngo kwagh tsung sha er una zaan mbamkombo yô.—Mbaheberu 10:24, 25.
7. Er ka i cier mbagenev iyol u lamen ken igbar shin zan mkombo nahan kpa, mba wan ishima nena?
7 Mzeyol u Mbakristu mbagenev yô ka mciem. U tesen ikyav yô, alaghga vea cia u lamen a ior ken igbar shin zan mkombo je kpaa. Ka i taver ambaaior ne u nan mlumun ken mbamkombo mba Mbakristu shin nan kwaghôron ken Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo. Nahan cii kpa mba wan ishima her, man ka sea nenge a ve ken mbamkombo shi vea naan mbamlumun nahan i saan se iyol kpen kpen.
8. Ka kwagh u vesen u nyi una wase or u wan ishima a mbamzeyol mba ken ishima?
8 Aluer or yav shi nan mem tsembelee yô, nana fatyô u nôngon a mbamzeyol mba ken ishima. Aluer nan za iyouci kpa a wase nan. U hemban cii yô, aluer nan ngu suur sha Aôndo sha u eren msen nduuruu yô, ngula kpa una wase nan. I kaa ken Pasalmi 55:22 ér: “Haa akaa a zan we iyol cii sha TER, tsô Una taver we; Una rumun er i̱ tenger a mbaperapera mayange ga.” Nahan yô, “suur sha Yehova a ishima you cii.”—Anzaakaa 3:5, 6.
U Wan Ishima a Ku u Or u Doon Se Ishima
9-11. (a) Kanyi ia wase se u wan ishima shighe u or u doon se ishima nan kpe laa? (b) Ikyav i Ana la ia wase se u wan ishima a ku u or u doon se ishima nena?
9 Shighe u or u hen tsombor nan saa ku yô ka i nyoon se tsung. Aberaham yange vaa ku u Sara, kwase na u doon un ishima la. (Genese 23:2) Yesu u lu or u vough je kpa “vaa” shighe u huror na Lasaru kpe la. (Yohane 11:35) Nahan u or zungwen shighe u or u doon nan ishima nan saa ku la ka kwagh u sha gbaaôndo. Kpa Mbakristu yô fa ér a va nder mba ve kpe la shin ku. (Aerenakaa 24:15) Sha ityôkyaa ne yô, mba “kera zungwen er mbagenev mba ve lu a ishimaverenkeghen ga la nahan ga.”—1 Mbatesalonika 4:13.
10 Se wa ishima a ku u or u doon se ishima nena? Alaghga injakwagh ne ia wase u nan mlumun sha mpin ne. Ma ijende yase ka nana̱ yem zende yô se mba zungu gbem ga, gadia ka se ver ishima u nengen a nan zum u nana hide yô. Aluer se tôô ser kape kwagh u Orkristu u jighjigh, u nan saa ku la kpa a lu la yô, se kera zungwe kpishi ga, sha ci u se fa ser a va nder nan shin mbakpenev.—Orpasenkwagh 7:1.
11 Aluer se suur sha “Aôndo u A lu a ishimasurun” la a ishima yase i môm yô, una wase se se wa ishima a ku u or u doon se ishima. (2 Mbakorinte 1:3, 4) Kape aluer se mba henen sha kwagh u ngise Ana er la kpa una wase se je la. Ana lu kwasecôghol sha derianyom u hiihii la. Yange vôso nom anyom kar di ataankarahar tseegh tsô maa hingir kwasecôghol. Kpa shighe u lu anyom 84 la lu civir Yehova ken tempel her. (Luka 2:36-38) M-ne u na iyol na la wase un u wan ishima a mtswenem man ijungwen. Aluer se mba eren ityom i Mbakristu hanma shighe kua tom u pasen loho u Tartor yô, se fatyô u wan ishima a ku u or u doon se ishima.
U Nôngon a Ameen Kposo Kposo
12. Ka mzeyol u hen tsombor u nyi Mbakristu mbagenev ve we ishima a mini?
12 Ka i gba u Mbakristu mbagenev vea wa ishima a ameen agen a hen tsombor. U tesen ikyav yô, aluer nom shin kwase nan er idya yô, kwagh la una bende a tsombor u nan tsung je. Er a kunda ikyar i nan u nan lu a ishô la iyol shi nana zungwe kpishi yô, alaghga nana kera faantyô u yaven ga shi nana vaa tsung kpaa. Alaghga je yô ikyar i nan u nan lu a ishô la nana faantyô u eren kwagh môm ga, a lu ankwagh u cuku kpa nan nzughul kwagh gayô nan vihin iyol her keng. Adooga nana kera fatyô u yan kwagh ga nahan nana kande shi nana ya ican ken ishima kpaa. Kwagh ne una na yô nana kan shio u eren akaa a Mbakristu je kpaa. Mbayev kpa vea ya ican tsung!
13, 14. (a) Msen u Solomon er shighe u i lu tseghan tempel la taver we ishima nena? (b) Se mba eren msen ser i na se icighan jijingi sha ci u nyi?
13 Ka sea tagher a mbamzeyol mbara nahan yô, Yehova a na se iwasen i kwagh a gbe se a mi la. (Pasalmi 94:19) Msen u Tor Solomon yange er shighe u i lu tseghan tempel u Yehova la tese ér Aôndo ongo mbamsen mba ior nav. Solomon er msen hen Aôndo ér: “Hanma msen man zamber u hanma or u ior Ou Iserael nan zamber yô, aluer hanma or nana fa mvihi u ishima i nan iyol i nan, man nana naregh ave sha iyou ne yô, ungwa Sha, sha ijiir i teman You, de nan isholibo, er sha mi, na hanma or sha ieren i nan cii, er U fa ishima i nan yô (gadia ka We tseegh U fa ishima i ônov mba iorov cii ye); sha u ve̱ cia U sha ayange a uma ve cii, ken tar u U ne uter asev ne.”—1 Utor 8:38-40.
14 Aluer u gba uwer u sônon icighan jijingi ga yô, u hemba zuan a iwasen. (Mateu 7:7-11) Iember man bem kpa ka vegher u ityamegh ki jijingi. (Mbagalatia 5:22, 23) Ter wase u sha ka una ungwa mbamsen asev nahan i saan se iyol je i zua ga, gadia iember ka i tile sha ityough ki ijungwen, bem di sha ityough ki ican i ken ishima!
15. Ka avur a Ruamabera a nyi nahan aa wase u panden ishimanyian yase?
15 Shighe u i gbe u se wa ishima a ican i vesen yô, ka keng ishima ia nyian se. Kpa aluer se umbur mkaanem ma Yesu man yô, ishima a kera nyian se kpishi ga. A kaa ér: “Asema a̱ de nyian ne sha ci u uma wen, sha kwagh u né ya man sha kwagh u né ma, shin sha ci u iyol yen, sha kwagh u né zer la, ga. . . . Kpa vande keren nen tartor Na man perapera Na, man akaa ne cii á seer ne a ye.” (Mateu 6:25, 33, 34) Apostoli Peteru wa se kwagh ér se ‘gema ishima i nyian yase cii se haa sha Aôndo, gadia ka un a koson se ye.’ (1 Peteru 5:6, 7) Ka shami u keren gbenda u sôron mzeyol. Nahan aluer se er kwagh u i gbe u se er yô, doo u se er msen, se kera de ser ishima i za se iyol sha zayol wase la ga, gadia ka msen una wase se ye, ka ishimanyian ga. Orpasalmi ngise wa icam ér: “Wa TER gbenda wou sha ikyev, suur sha a Na, Una er sha mi vough.”—Pasalmi 37:5.
16, 17. (a) Hii nan ve ishima ia de u nyian se ga? (b) Aluer se dondo kwaghwan u a lu ken Mbafilipi 4:6, 7 la yô, una wase se nena?
16 Paulu nger ér: “Ishima i̱ de nyian ne sha ma kwagh ga, kpa akaa a a gbe ne la, Aôndo A̱ fa a ken hanma kwagh cii sha msen man sha mzamber a ishughun, man bem u Aôndo u a gande hanma mfe wase cii una kura asema a en man mbamhen enev ken Kristu Yesu ye.” (Mbafilipi 4:6, 7) Sha mimi yô, ônov mba Adam mba ve yen ne vea fatyô u palegh ishimanyian jimin cii ga. (Mbaromanu 5:12) Ônkasev mba Mbahiti mba Isou vôso la yange ve na Isaka man Rebeka, mbamaren nav mba ve civir Aôndo mbara “ishima i vihin kpishi.” (Genese 26:34, 35) Alaghga angev yange mbu na Timoteu man Terofimu ishima i nyian tsung. (1 Timoteu 5:23; 2 Timoteu 4:20) Ishima yange i nyian Paulu sha kwagh u mbacivir Aôndo a na imôngo. (2 Mbakorinte 11:28) Kpa un u a “ongo msen” la wasen mba a doo ve ishima mbara cii.—Pasalmi 65:2.
17 Er se lu keghen iyange i Yehova nahan, “Aôndo u bem” ngu suen se shi surun se asema. (Mbafilipi 4:9) Yehova ka Aôndo u “mgboughon a mhôônom ma zungwen,” shi a ‘doo, a kegh iyol u den kwaghbo,’ shi “umbur er se lu vuulevu” yô. (Ekesodu 34:6; Pasalmi 86:5; 103:13, 14) Nahan ‘Aôndo A̱ fa akaa a a gbe se la,’ kwagh ne una na se “bem u Aôndo,” ka mlu u kundu kundu u a gande mhen u hanma orumace cii je la.
18. Er i pase ken Yobu 42:5 nahan, se “nenge” a Aôndo nena?
18 Aluer Aôndo ungwa mbamsen asev yô se fa je ser ngu a vese. Yobu yange wa ishima a ican i i tser un la, ken masejime yô kaa ér: “Lu m ungwa agwa Wou sha m-ongo u ken ato; kpa hegen yô, ashe am nenge a We.” (Yobu 42:5) Aluer se kav shi se mba a jighjigh shi se mba a iwuese yô, se hen sha aeren a Aôndo a vese nahan se hemba ‘nengen’ a na cii. Imba mlu u kôôsôô ngula nahan ka a na se bem ken ishima!
19. Aluer se ‘gema ishima i nyian yase cii se haa sha Yehova’ yô, ka nyi ia eree?
19 Aluer se ‘gema ishima i nyian yase cii se haa sha Aôndo’ yô, bem na una kura ishima yase nahan se fatyô u wan ishima a mbamtaver. Ishima ia lu se kundu kundu, a mciem shio. Se zua a mmem shi se kera henen akaa wue wue kpaa ga.
20, 21. (a) Kwagh u Sefanu la tese ér shighe u i lu tôvon se a ican yô se hingir tenge tenge ga nena? (b) Tese ikyav i ior mba sha ayange ase ne mba ve tagher a tôvacan je kpa ve hingir tenge tenge ga yô.
20 Orhenen Sefanu yange tagher a tôvacan u vihin tsung, kpa hingir tenge tenge ga. Cii ve mase eren shiada yô, mba ve lu ken Mkohol u mbaajiriv la cii ‘nenge ishigh nagh lu er ka ishigh ki ortyom u Sha nahan.’ (Aerenakaa 6:15) Ishigh nagh yange ki lu bem bem er ka ortyom u Aôndo nahan. Sefanu yange pasen mbaajiriv mbara ibo ve sha ku u Yesu yô, “asema gba ve awambe, ve gba yan anyi sha ci u kwagh na la.” Er Sefanu “iv a Icighan Jijingi yô, a kende ashe Sha, a nenge a iengem i Aôndo man Yesu tile ken uwegh ku yanegh ku Aôndo.” Mpase u sha mnenge ne yange taver Sefanu ishima kpishi, nahan a tile sha mimi zan zan ar ken ku. (Aerenakaa 7:52-60) Er se nengen a mbampase mba sha mnenge nyian ga nahan kpa, Aôndo ne se ishima i kundu kundu shighe u i lu tôvon se a ican yô.
21 Time ase sha akaa a Mbakristu mbagenev mba yange ve kpe sha ikyev i Mbanazi shighe u Ityav mbi Tar cii Mbi sha II la yange ve ôr ne. Shighe u Orkristu ugen lu pasen kwagh na ken atejir yô, a kaa ér: “I ôr ijir yam i kure, gba u a wuam. M ungwa hanma kwagh cii, nahan m ôr mkaanem man, mer ‘Lu jighjigh zan zan ar ken ku,’ shi m ôr mkaanem ma Ter ma gen kpuaa, maa kwagh kure je. Kpa kwagh a de ze u iyol hegen ga. M ngu a bem u kpilighyol kpishi!” Gum Orkristu ugen u gba u a gber un ityough yô nger mbamaren nav ér: “Sev zulum u aven hegen. M ngu a shighe u aluer m soo yô me nyiman jighjigh wam yô. Kpash! aluer m venda Ter wase nahan me tsa me lu saan saan ken tar ne kpa? Mayange ga cii! Kpa hegen yô fa nen ner, m ngu undun tar ne saan saan man ken bem kpaa.” Sha kpôô yô Yehova suen mba ve civir un sha mimi la.
U Fatyô u Wan Ishima!
22, 23. Er u lu keghen iyange i Yehova a ishimataver nahan, u fatyô u lun a vangertiôr wer nyi?
22 Alaghga mbamtaver mba se er kwagh sha mi sha heen mban vea tser u ga. Kpa mkaanem ma Yobu, or u cian Aôndo yange ôr la ka ma mimi, a kaa ér: “Or u kwase a mar nan yô, ayange a nan nga ciôn tsô, man a iv a ican kpaa.” (Yobu 14:1) Alaghga u ngu ormaren u ú lu nôngon kwagh tsung sha u tesen mbayev ou akaawan a ken Bibilo yô. Gba u vea wa ishima a atsan ken makeranta, kpa aluer ve tile dông ken vegher u Yehova shi mba dondon atindiakaa na a perapera yô, a saan we iyol je a zua ga! Alaghga u ngu tagher a mbamtaver kua ameen hen ijiirtom you. Se fatyô u wan ishima a ambaakaa ne man agen kpaa sha ci u Yehova “tee [ikyav sha ci wase] ayange ayange.”—Pasalmi 68:19.
23 Alaghga u hen wer u gba kwagh ga, kpa umbur wer Yehova hungur tom wou man dooshima u ú tese sha ci u icighanti na la ga. (Mbaheberu 6:10) Sha iwasen na yô u fatyô u wan ishima a akaa a karen jighjigh wou. Nahan eren msen shi sôron akaa ou veren sha u eren ishima i Aôndo. Aluer u er nahan yô, u lu a vangertiôr wer Aôndo una ver u doo doo shi una wase u u keghen iyange i Yehova a ishimataver.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Gba u Mbakristu vea waan ishima sha ci u nyi?
• Ka nyi ia wase se u wan ishima a angev man ku u or u doon se ishima?
• Msen wasen se u wan ishima a akaa a karen jighjigh wase nena?
• Se fatyô u keghen iyange i Yehova a ishimataver sha ci u nyi?
[Study Questions]
[Picture on page 15]
Ka sea suur sha Yehova yô se fatyô u wan ishima a ku u or u doon se ishima
[Picture on page 17]
Ka sea eren msen a ishima i môm yô se fatyô u wan ishima a akaa a karen jighjigh wase