Aluer Se Wa Ishima A Atsan Yô Se Zua A Injar
Aluer Se Wa Ishima A Atsan Yô Se Zua A Injar
“Mba ve taver ishima yô, ka se yila ve ser, mba i saan ve iyol.”—YAKOBU 5:11.
1, 2. Kanyi i tese ér Yehova yange wa shima ér or nana ya ican ga?
ORUMACE môm u nan lu sha mar u nan, u nan soo ican iyan je kpa nan ngu ga. Yehova Aôndo, u a gbe se la kpa soo ér se ya ican ga. Aluer se time ken Mkaanem ma Aôndo a ne i nger, ma pase kwagh u yange za hemen shighe u Aôndo gba nomsoor man kwase u hiihii la yô, se nenge ser a soo ér uumace ve ya ican ga. Aôndo yange hii gban nomsoor. “TER Aôndo maa or sha vuulevu u inyaagh, fehe nan iôôn i uma ken ahenga, or la maa hingir or u uma.” (Genese 2:7) Yange i gba Adam lu or u vough shi mhen na kpa lu vough, nahan lu kwagh u una gba angev shin una kpe ga.
2 Ka akaa a nyi nahan yange i er sha ci u mkpeyol u Adama? “TER Aôndo er sule ken Eden vegher u sha ityoughkitaregh, ver or u A er la keregh. TER Aôndo er hanma kon u doon u nengen man shi u doon u yan.” (Genese 2:8, 9) Sha kpôô yô, Adam lu a ya u doonashe. Ican lu ken sule u Eden la ga.
3. Ka mlu u dedoo u nyi lu sha ci u mbamaren asev mba hiihii mbara?
3 I ôr ken Genese 2:18 ér: “Doo u or nana lu tswen ga; yô, Me er nan orwasen u lun er nan nahan.” Yehova yange gba kwase u vough sha ci u Adam ér ve mar ônov ve lu a tsombor ú lun saan saan. (Genese 2:21-23) Shi i pase se ken Bibilo ér: “Aôndo ver ve doo doo; Aôndo kaa a ve er: Mar nen kpishi, seer nen ngeen, iv nen tar, gema nen u, u̱ lu sha ikyev yen.” (Genese 1:28) Mbamaren asev mba hiihii mbara yange ve lu a ian i vesen i samber a Paradiso u ken Eden la tseren tar. Shi lu u vea mar ônov mba lun saan saan a ican i yan shio. Mhii ve la doo kpen kpen.—Genese 1:31.
Mhii u Ican i Yan
4. Akaa a a tser uumace ica i gbe hegen ne tese wang ér nyi?
4 Aluer se hen sha akaa a a tser uumace ica i gbe hegen ne yô, ikyav tese wang ér kwagh yange za iyol mape. Akaabo a a lu eren ne na yô ior ya ican kpishi. Ken atô u anyom a a kar uderi imôngo hegen ne, ior mba ken tsombor u Adam man Ifa cii gba angev shi beeyol shi ve kpe kpaa. Tar kera ngu paradiso ga, shi saan ior mba ve lu shin ú la iyol kpaa ga. I pase mlu ne ken Mbaromanu 8:22 vough nahan ér: “Akaa a i gbe a sha won cii la nga kinen imôngo nga toghor zan zan hegen.”
5. Mbamaren asev mba hiihii mbara kpa mba uwegh sha ican i uumace ve lu yan ne nena?
5 Ityôkyaa ngi i se na Yehova ibo sha atsan a vihin tsung a ior ve ye ica i gbe hegen ne ga. (2 Samuel 22:31) Ka uumace se pande se war ve ye. “Ve er akaadang a ndôhôrshima; mô u eren dedoo nan ngu ga.” (Pasalmi 14:1) Kwagh u dedoo môm yange ban mbamaren asev mba hiihii mbara ga. Yange gba u Adam man Ifa vea ungwan imo i Aôndo nahan vea za hemen u lun uma, kpa ve er nahan ga, ve ta Yehova kera, ve tsua u eren kwagh sha tseeneke ve. Er mbamaren asev mba hiihii mbara ta Yehova kera yô, ve kera lu vough ga. Lu u vea bee iyol zan zan vea kar kpen. Nahan se ya dyako u isholibo hen a ve.—Genese 3:17-19; Mbaromanu 5:12.
6. Satan yange wa uwegh sha u van a ican nena?
6 Orgen u yange nan na ve ican i yan hii yô ka or u ken jijingi ugen u i yer un ér Satan Diabolo la. Yange i na un ian i tsuan kwagh u a soo u eren cii. Nahan kpa gema nzughul a ian la sha u keren icivir na. Kpa ka Yehova tswen i gbe u se civir ye, ka akaa a a gbe la ga. Lu Satan bume Adam man Ifa ér ve undu Yehova, ve lu sha tseeneke ve inja er vea fatyô u ‘hingir er Aôndo nahan, fan kwagh u dedoo man kwagh u bo’ ye.—Genese 3:5.
Ka Yehova Tswen a Kom u Hemen Ye
7. Mbamzeyol mba ihyembeato i ve a mi la tese ér nyi?
7 Mbamzeyol mba ihyembeato i ve a mi ne tese ér ka Yehova tswen a kom u hemen ye, shi ka hemen na tseegh u lu u perapera ye. Akaa a a er ken anyom a a kar udubu imôngo ne tese ér hemen u Satan, u a lu “tor u tar ne” la doo ga, u mgbough a ifer man ipila. (Yohane 12:31) Hemen u bo u uumace ve hemen ayol a ve sha ikyev i Satan ica i gbe hegen ne shi tese ér uumace mba a tahav mbu hemen ayol a ve sha perapera ga. (Yeremia 10:23) Nahan, dugh hemen u Yehova kera yô, nyityô hemen u uumace cii ka gbilin tsô. Akaa a bo a a ndera eren uumace hegen ne tese wanger wanger ér kwagh ne ka mimi.
8. Yehova wa ishima ér una va er nyi a ugomoti mba uumace kposo kposo mba ve lu hemen nee, man una kure awashima na ne nena?
8 Yehova na uumace ian anyom udubu imôngo ér ve hemen nahan ve nenge aluer doo u vea hemen ayol a ve sha tseeneke ve yô. Nahan aluer Yehova kar a ugomoti mba uumace mba ve lu hemen hegen ne kera, gema ver gomoti na kpa or môm nana na un ibo ga. I ôr kwaghôron u profeti sha kwagh u mtim u ugomoti mba uumace ér: “Sha ayange a utor mbara, [utor mba uumace] Aôndo u Sha Una ver tartor [gomoti na u a lu sha ikyev i Kristu la] . . . ua hembe ityartor igen ne cii avur avur, ua tim i, kpa u yô, ua lu gbem sha won.” (Daniel 2:44) Hemen u azôv man u uumace ua kera lu ga, a lu Tartor u Aôndo a ver sha la tseegh ua lu shi ua hemen tar ye. Kristu una lu Tor, shi uumace mba jighjigh iorov 144,000, mba i tsough ve shin tar la vea tema tor a na imôngo.—Mpase 14:1.
Ican Ia Fatyô u Wasen Se
9, 10. Atsan a Yesu ya la wase un nena?
9 Doo u se time sha akaa a a tese ér mbagenev kuma u za hemen sha Tartor u sha la yô. Hiihii yô, Kristu Yesu tese er un kom u lun Tor yô. Yange lu vea Yehova, eren ishima na anyom imôngo, shi lu “or u fan tom” u Ter na kpaa. (Anzaakaa 8:22-31) Er Yehova kaa a Yesu ér a va shin tar yô, venda ga, va a ishima i môm. Shighe u lu shin tar la a pase ior kwagh u hemen u Yehova man Tartor na. Yesu ver se ikyav i dedoo, gadia a lumun hemen u Yehova a ishima i môm.—Mateu 4:17; 6:9.
10 Yange i er Yesu ican kpishi, shi i wua un kighir sha mi. Shighe u lu eren tom u pasen kwagh shin tar la, nenge er ior mba lu pasen ve kwagh la lu ken mlu u kunya kpishi yô. Atsan a Yesu nenge a mi shi ya iyol na la wase un kpen kpen. I ôr ken Mbaheberu 5:8 ér: “Shin er Un lu Wan [u Aôndo] nahan kpaa, A hen ikyo i wan sha atsan a A ya la.” Akaa a a er Yesu shighe u lu shin tar la na yô, a seer fan mbamlu mba iorov shi zungwen ior mhôônom kpaa. Wen iyolna yange nenge ior ya ican. Nahan una fatyô u zungwen a mba ve lu yan ican la, shi una hemba fan er una wase ve yô. Nenge er apostoli Paulu a er kwagh na ken takerada u Mbaheberu yô. A kaa ér: “A̱ lu kwagh môm a anmgbianev Nav sha akaa cii keng sha u Una hingir zegepristi u zungwen mhôônom man u jighjigh kpaa sha akaa a Aôndo, sha u Una na iwom sha ci u asorabo a ior. Un iyol Na ican er Un, sha imeen i i lu meen Un la, ka sha ci u nahan man A fetyô u wasen mba i lu meen ve la ye.” “Se mba a zegepristi u A fetyô u zungwen a vese imôngo ken aseer a ase ga ze, kpa ka u i mee Un sha hanma gbenda cii vough er se nahan, saa di isholibo tsô A er ga ye. Nahan yô, se kporom nen hen ikyônough ki torough ki mhôôn vangertiôr sha u sé ngohol mhôônom ma zungwen man shi i̱ rumun se sha mhôôn, i̱ wase se sha shighe vough” yô.—Mbaheberu 2:17, 18; 4:14-16; Mateu 9:36; 11:28-30.
11. Ican i̱ mba i gbe u vea za tema tor shi vea lu upristi ve ye shin tar la ia wase ve shighe u vea hingir ator la nena?
11 Iorov 144,000, “mba i paa ve ken ior” shin tar ér ve za tema tor a Kristu Yesu sha Tartor u sha la kpaa kape kwagh ve a lu je la. (Mpase 14:4) I mar ve shin tar, ve vese ken tar u u mgbough a ifer yô, shi ve ayol a ve kpa ve ya ican. I tôv mbagenev a ican, je yô i wua mbagenev sha ci u ve civir Yehova sha jighjigh, shi ve dondo Yesu sha mimi. Kpa ‘kunya kôr ve u eren shiada sha u pasen Ter wase ga kpa ve nyôr nongo sha ican i yan sha ci u Loho u Dedoo sha agee a Aôndo.’ (2 Timoteu 1:8) Ican i ve ye shin tar la na yô, ve kuma u vea yem sha, vea za ôr uumace mba vea lu shin tar la ijir. Ve hen u zungwen mbagenev mhôônom, shi eren a mbagenev doo doo, shi gba ve ishima u wasen ior kpaa.—Mpase 5:10; 14:2-5; 20:6.
Saan Mba Ve Lu a Ishimaveren i Va Lun Shin Tar la Iyol
12, 13. Ican i yan ia wase mba ve lu a ishimaveren i va lun uma shin tar la nena?
12 Ican i mba ve lu a ishimaverenkeghen i va lun uma ken paradiso gbem, ape mnyoon man ijungwen man ku ua lu ga la ia wase ve kpa? Mnyoon man ishima i yinan i ican i yan i ve ior a mi la ka kwagh u tômon ga. Kpa aluer se wa ishima a atsan yô, aa maa aeren a dedoo ken a vese shi se zua a msaanyol kpaa.
13 Ungwa kwagh u Mkaanem ma Aôndo a ne i nger ma er sha kwagh ne yô. Ma kaa ér: “Kpa aluer nea yan ican sha ci u kwagh u perapera kpaa, á saan ne iyol je.” “Aluer a hee ne sha ci u iti i Kristu yô, á kpe ne iyol je.” (1 Peteru 3:14; 4:14) “Saan ne iyol zum u ka a heen ne, a tôvon ne a ican, man a teren ne sha hanma inja i ifer sha aie, sha ci Wam yô, ember nen, i̱ saan ne ken ishima tsung, gadia injar yen vese Sha.” (Mateu 5:11, 12) “Or u nan taver ishima ken imeen yô, saan nan iyol, gadia zum u nana kar ikyaren i i lu karen nan la yô, nana ngohol tsar u uma.”—Yakobu 1:12.
14. Mbacivir Yehova ka vea yaan ican kpa i saan ve iyol sha ci u nyi?
14 Jighilii yô, ka atsan a se ye la jim jim a ne se msaanyol ga. Kpa se mba zough a msaanyol man mkom sha u fan ser se mba yan ican sha ci u se mba eren ishima i Yehova shi dondon ikyav i Yesu. U tesen ikyav yô, ken derianyom u hiihii la, i wuhe mbaapostoli mbagenev ken purusu shi i va a ve ken atejir u tamen u Mbayuda, i ôr ve ijir sha ci u mba pasen kwagh u Yesu Kristu. I gbidye ve maa i pase ve. Tsô ve er nena? I ôr ken Bibilo ér, ve “due ken mkohol la kera, ve gba ember sha er i nenge er ve kuma u yan ican i aheenegh sha ci u iti la yô.” (Aerenakaa 5:17-41) Yange saan ve iyol sha ci u i gbidye ve shi i vihi ve iyol ga. Kpa saan ve iyol sha ci u ve fa ér i gbidye ve sha ci u jighjigh u ve ne Yehova shi ve dondo ikyav i Yesu la.—Aerenakaa 16:25; 2 Mbakorinte 12:10; 1 Peteru 4:13.
15. Aluer se mba wan ishima a atsan hegen yô, kwagh ne una wase se ken hemen nena?
15 Aluer ior hendan a vese shi ve tôv se a ican man se kundu ishima se wa ishima a tôvacan la a ishima i môm yô, kwagh la una maa ishimataver ken vese. Ishimataver la ia wase se u wan ishima a atsan a se tagher a mi ken hemen yô. I kaa a vese ér: “Anmgbianev av, i̱ lu ne kwagh u iember tseegh shighe u ameen atô kposo kposo aa va tser ne yô, gadia ne fa, mkar u i lu karen jighjigh wen u nan la ka a na ishima i taver.” (Yakobu 1:2, 3) Shi i wa se kwagh ken Mbaromanu 5:3-5 ér: “Se mba wuese ken atsan ase a yan kpaa, gadia se fa ican i yan i ne ishima i taver, ishima i taver di gem ne mkom, mkom gem ne ishimaverenkeghen. Man ishimaverenkeghen yô, i ve ahenge ga.” Nahan aluer se mba wan ishima a atsan hegen sha ci u jighjigh wase yô, se hemba wan agoyol u tagher vanger a atsan a aa tser se ken hemen ken bo tar ne la.
Yehova Una Na Se Injar
16. Ka injar i nyi Yehova una na ator man upristi mba vea hemen la sha ci u atsan a ve ye laa?
16 Aluer akaa a se lu a mi cii saa sha ci u ahendan shin tôvacan u se tagher a mi sha kwagh u jighjigh u nan wase je kpa, i saan se iyol, gadia se fa ser Yehova una na se injar ngôgh. U tesen ikyav yô, apostoli Paulu ôr kwagh u mba ve lu a ishimaveren i yemen sha la ér: “I ya ne ishar kpaa, vihi ne ga ne lu saan saan je gadia ne ayol a en kpaa ne fa er ne lu a kwagh u hembandoon man u lun gbem yô.” (Mbaheberu 10:34) A saan ve iyol shighe u Yehova man Kristu vea na ve ian ér ve ver mbayandyako u tar ne doo doo la je a zua ga. Mkaanem ma Apostoli Paulu nger Mbakristu mba jighjigh man ka ma mimi. Ma kaa ér: “M fa, atsan a se ye shighe u ainge ne a kuma sha iengem i á va pase se la ga.”—Mbaromanu 8:18.
17. Yehova una er nyi sha ci u mba ve civir un sha jighjigh nyian, mba ve lu a ishimaveren i va yan dyako u tar laa?
17 Mba ve lu a ishimaveren i va lun shin tar la kpaa, nyityô kwagh i i saa ve, shin ma kwagh u ve de ér a er ve sha ci u mcivir u Yehova cii, vea zua a injar ken hemen ngôgh. Yehova una na ve uma u vough, u been mayange ga ken paradiso shin tar. Ken tar u he la, Yehova “una ese ve mliam sha ashe kera cii, ku ua kera lu ga, shin ijungwen shin mliam shin ican kpaa ia kera lu je ga.” (Mpase 21:4) Ityendezwa ne i doo kpen kpen. Ma kwagh u se na Yehova shin se de ser a saa se sha ci u Yehova, u una hemba uma u hembancii u ken hemen, u Yehova una na mba ve civir un sha jighjigh, mba ve we ishima a atsan la je kpa ngu ga.
18. Ka ityendezwa i surun se ishima i nyi Yehova a er a vese ken Mkaanem nama?
18 Nyityô ican i se wa ishima a mi ve ia yange se u zuan a uma u tsôron ken tar u he u Aôndo la je kpa ngi ga. Akaa a dedoo a Aôndo una er sha ci wase ken tar u he la aa kar a tile sha ityough ki atsan a se ye la cii. I ôr ken Yesaia 65:17, 18 ér: “M ngu gban Usha u he man tar u he kpaa; á kera umbur akaa a tsuaa la ga, man shi aa kera va or ken ishima kpaa ga. Kpa lu nen saan saan, ember nen gbem sha kwagh u M lu gban yô.” Nahan kwagh u Yakobu, anmgbian u Yesu u sha ngô yange ôr ne ngu vough. A kaa ér: “Mba ve taver ishima yô, ka se yila ve ser, mba i saan ve iyol.” (Yakobu 5:11) Sha mimi yô, aluer se wa ishima a atsan sha jighjigh hegen yô, se zua a mtsera hegen man ken hemen kpaa.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Uumace yange ve hii u yan ican nena?
• Ican i yan ia va mba vea va hemen tar la man mba vea va lu sha ú la a mtsera nena?
• Er se lu yan ican nyian nahan kpa, er nan ve a fatyô u saan se iyolo?
[Study Questions]
[Picture on page 13]
Akaa a dedoo yange lu sha ci u mbamaren asev ken hemen
[Picture on page 15]
Atsan a Yesu nenge lu eren ior la wa un agoyol u hingir tor man Pristi u Tamen u dedoo
[Picture on page 17]
Mbaapostoli ‘ember er i nenge ér ve kuma u yan ican i aheenegh’ sha ci u jighjigh ve yô