‘Ter Wen Zungu Mhôônom’
‘Ter Wen Zungu Mhôônom’
“Yô, zungwen nen mhôônom er Ter wen kpaa A zungu mhôônom yô.”—LUKA 6:36.
1, 2. Kwagh u Yesu ôr a mbangeren man Mbafarishi kua mbadondon un la tese ér mhôônom ma zungwen ka ieren i injaa nena?
YANGE i pav atindi a i na Iserael sha ikyev i Mose la ker je nôngo u kuman er 600 nahan. Er gba u Mbaiserael vea kuran Tindi u Mose la nahan kpa, shi lu hange hange u vea zungwen mhôônom kpaa. Hen ase sha kwagh u Yesu ôr a Mbafarishi mba ve zungwen mhôônom ga la. Yange zôhô a ve acin ahar, ôr ve kwagh u Aôndo a soo yô, gadia ve zungwen mhôônom ga. A kaa a ve ér: “Ka mhôônom ma zungwen ma doom ye, ka nagh ku nan ga.” (Mateu 9:10-13; 12:1-7; Hosea 6:6) Shighe u Yesu zulum u been tom na shin tar la, a kaa ér: “Kwagh á tser ne, ne mbangeren man Mbafarishi, ne mbaimangerev. Gadia ne mba tsough môm-ken-upue u kunguraku man yiye man ayegh, kpa ne kera wa akaa a a hembe lun a inja ken atindi la ikyo ga, er: ijirôron man mhôônom ma zungwen man jighjigh u nan” nahan.—Mateu 23:23.
2 Yesu tese ér mhôônom ma zungwen ka kwagh u injaa je ka u tunan ga. A kaa a mbadondon un ér: “Zungwen nen mhôônom er Ter wen kpaa A zungu mhôônom yô.” (Luka 6:36) Nahan kpa, saa se fa inja i mhôônom ma zungwen ma mimi keng ve se ‘lu mbakaven Aôndo’ ye. (Mbaefese 5:1) Heela tseegh ga, aluer se fa mbamtsera mba ve lu sha u zungwen mhôônom yô, se hemba zungwen mbagenev mhôônom cii.
Zungwen Mbaibanave Mhôônom
3. Hii nan ve i doo u se hen kwagh u a lu mhôônom ma zungwen ma mimi hen Yehova?
3 Orpasalmi ngise wa icam ér: “TER mgbough a mrumun u sha mhôôn man mhôônom ma zungwen kpaa, ishima vihin Un fefa ga, erdoo Na ngee wuee. TER eren dedoo a ior cii; mhôônom ma ker Un a ityom Na cii.” (Pasalmi 145:8, 9) Yehova ka “Ter u A lu a mhôônom ma zungwen man ka Aôndo u A lu a ishimasurun cii” kpaa yô. (2 Mbakorinte 1:3) Or u nan zungu mhôônom yô, kunya ngu ker nan a mbagenev. Mhôônom ma zungwen ka vegher u vesen u mlu u Aôndo je. Aeren a na man akaawan a a ne se la cii aa fatyô u tesen se kwagh u a lu mhôônom ma zungwen ma mimi yô.
4. Se hen nyi ken Yesaia 49:15 sha kwagh u mhôônom ma kôronô?
4 Er i nger ken Yesaia 49:15 nahan, Yehova kaa ér: “Wan u man atumba una hungul ngô na je kpa, mhôônom maa kôr un a wan u a dugh ken iyav nav la gaa?” Ishemberti i ken zwa Heberu i í gem heen ér “mhôônom maa kôr” ne gba zua kôôsôô a mhôônom ma zungwen ma i vande ôron kwagh teren ma ken Pasalmi 145:8, 9 la. I kar kunya u ka u kôr Yehova a or ve a zungwe nan mhôônom la sha mhôônom ma ka ma kôr ngô a wan u nan la. Alaghga ijen ngi kôron wan shin gba u a er ma kwagh ugen sha ci u nan, nahan mhôônom kôr ngô a wan u nan la kpishi, tsô a na un kwagh u a sar un la. Kape Yehova kpa mhôônom ma ker un a mba a zungu ve mhôônom je la.
5. Yehova yange tese ér un “ngee a mhôônom ma zungwen” sha Iserael nena?
5 Mhôônom maa fatyô u kôron se a mbagenev, kpa hemba doon u eren kwagh u wasen ve sha u tesen ser mhôônom kôr se a ve. Nenge ase kwagh u Yehova yange er shighe u ior nav lu uikyangen ken tar u Igipiti, anyom a kar hegen er 3,500 nahan la. Yange kaa a Mose ér: “M nenge ican i ior Av mba ve lu ken Igipiti la, shi M ungwa mliam vem ma ve lu vaan mbatorough a ve la, gadia M fa atsan a ve la. Nahan M sen sha u Me va yima ve sha ikyev i Mbaigipiti, Me due a ve ken tar la, Me yem a ve ken tar u dedoo man u kehen kpaa, tar u atumbabua man iyough ve dumbur ker yô.” (Ekesodu 3:7, 8) Yehova dugh a Mbaiserael ken Igipiti kera anyom nga kar er 500 nahan yô, a umbur ve wener: “Ka Mo M due a Iserael ken Igipiti ye, M yima ne sha ikyev i Mbaigipiti kua sha ikyev i ityartor i i er ne ican cii kpaa.” (1 Samuel 10:18) Er Mbaiserael hemban Aôndo ato yô, ve ngôôr tagher ishigh a kwaghbo ga. Kpa Yehova zungwen ve mhôônom shi yiman ve ken ican ve hanma shighe. (Mbaajiriv 2:11-16; 2 Kroniku 36:15) Kwagh ne tese er Aôndo u dooshima ne a nengen sha mbamgbe mba ior mba ve lu ken ibanave man mba kwaghbo a tser ve shin ve lu ken ican yô. Yehova “ngee a mhôônom ma zungwen.”—Mbaefese 2:4.
6. Yesu yange dondo ikyav i Ter na i zungwen mhôônom la nena?
6 Shighe u Yesu Kristu lu shin tar la, a dondo ikyav i Ter na i zungwen mhôônom la a mshi shio. Yesu yange er nena shighe u mbaapirashe uhar zamber a na ér: “Zungwe se mhôônom, Tere, Wan u Davidi” laa? Yange ve lu zamber Yesu ér a bugh ve ashe sha ivande. Yesu bugh ve ashe, kpa lu mhôônom kôr un a ve ve bugh ve ashe ye. Bibilo kaa ér: “Er mhôônom kôr Yesu a ve kpishi yô, A bende ve ave sha ashe; fese nahan ve gba nengen kera.” (Mateu 20:30-34) Ka mhôônom yange ma kôr Yesu a mbaapirashe man mba ve lu a ujijingi mba bov man mbaamandev kua mbamaren mba ônov vev lu yan ican kpishi la ve er uivande, bee ve atsan a ve la ye.—Mateu 9:27; 15:22; 17:15; Marku 5:18, 19; Luka 17:12, 13.
7. Akav a Yehova Aôndo man Wan na ve ver se la tese se nyi sha kwagh u mhôônom ma zungwene?
7 Ikyav i mhôônom ma zungwen ma Yehova Aôndo man Yesu Kristu ve ver la tese ér i pav mhôônom ker avegher ahar. Vegher u hiihii yô, ka u kunya shin mhôônom kôron or a orgen u i yen nan iyol la. U sha uhar yô, ka u eren kwagh sha u van nan a mpeveryol. Saa kunya ua kôron or a mbagenev shi nana wasen ve ve, a kaa ér nan ngu or u zungwen mhôônom ye. Ken Bibilo yô, ashighe kpishi ka i yar tom a ishember i mhôônom ma zungwen la sha u ôron kwagh u erdoo u or er a orgen u kwagh a tser nan yô. Kpa, hide sha kwagh u ijirôron yô mba zungu or mhôônom nena? Ka i zungwe or u nan er isholibo la mhôônom sha u kera tsahan nan sha kwaghbo u nan er la ga shinii?
Zungu Mbaasorabo Mhôônom
8, 9. Mhôônom ma i zungwe Davidi sha isholibo i er vea Batesheba la wa nyi man nyi kere?
8 Nenge ase kwagh u yange er shighe u profeti Natan za pase Davidi, Tor u Iserael u tsuaa la idya i er vea Batesheba la. Davidi yange gema ishima, nahan a er msen ér: “Zungwem mhôônom Aôndo, sha erdoo Wou; sha mhôônom Ou ma kôron yum la, esem akaabo am kera. Ôôm iferkwagh yam kera ca ca, wanger mo sha isholibo yam. Gadia mo m fa akaabo am, isholibo yam ngim sha ishi gbem. Ka We tseegh, m er U isholibo ye, m er kwagh u a lu u bo sha ishigh Yough.”—Pasalmi 51:1-4.
9 Davidi yange zungwe kpishi, nahan Yehova de un isholibo na la shi kera tsaha un vea Batesheba coholoo ga. Sha Tindi u Mose yô, yange ma i wua Davidi man Batesheba cii. (Duteronomi 22:22) Er ve ya ican sha ci u isholibo ve la nahan kpa, ve lu uma her. (2 Samuel 12:13) Mhôônom ma Aôndo a zungu la wa u den ior asorabo a ve kpa ker. Nahan kpa, u tsahan mba ve er isholibo la akuma akuma yô, den ga.
10. Er Yehova a zungu se mhôônom shighe u a er se ijir nahan kpa, doo u se er isholibo sha apera sha ci u zungu mhôônom yum ga sha ci u nyi?
10 Er “isholibo nyôr shin tar sha or môm [Adam],” shi ‘injar i isholibo i kimbin i lu ku’ yô, uumace cica cii kuma ku. (Mbaromanu 5:12; 6:23) Nahan yô, se wuese kpishi er Yehova ka una ôron se ijir ve a zungwe se mhôônom nahan! Nahan kpa, doo u se er isholibo sha apera sha ci u Aôndo zungu mhôônom yum ga. I kaa ken Duteronomi 32:4 ér: “Igbenda [i Yehova] cii, ngi jighilii.” Er Aôndo a zungu se mhôônom nahan kpa ngura tese ér peren atindi na a sha kwagh u mimi la ga.
11. Gbenda u Yehova er kwagh a Davidi sha isholibo i er vea Batesheba la tese ér ijirôron na i mimi ngi un zegekwagh nena?
11 Yange gba u a de Davidi man Batesheba isholibo ve cii ve vea kera kpe ga, vea lu uma ye. Yehova yange na mbaajiriv mba ken Iserael ian i den or isholibo i nan ga. Luun er yange a de ér ve ôr Davidi man Batesheba ijir yô, ma ve kure ve ijir i kuu ma bunde ga. Man ijirôron i kuu lu kwagh u sha Tindi je. Kpa er Yehova ya ikyur a Davidi yô, a soo u fan aluer ma ityôkyaa ia lu i una de Davidi isholibo na yô. (2 Samuel 7:12-16) Nahan Yehova Aôndo, u a lu “Orjirigh u tar cii,” u a ‘karen ishima’ la ôr Davidi ijir iyolna. (Genese 18:25; 1 Kroniku 29:17) Aôndo yange kar ishima i Davidi, nenge er gema ishima sha mimi yô, nahan zungwe un mhôônom.
12. Uumace mba asorabo mban vea er nan ve Aôndo una zungwe ve mhôônomô?
12 Yehova zungwe se mhôônom, ka nahan ve i kera gbe kpee u se kpe sha ci u dyako u isholibo i se ye la ga ye, man mhôônom ma á zungu se la zua vough sha m-er u a er ijir sha mimi la. Gbenda u Yehova a hembe zungwen se mhôônom cii yô, ka mne u a ne Wan na Yesu Kristu ér a va paa se sha asorabo a ase la. Ipaa ne na yô, a de se asorabo kpa a vihi ijirôron na i mimi la ga. (Mateu 20:28; Mbaromanu 6:22, 23) Nahan aluer se soo ser Aôndo a zungwe se mhôônom, sha er se kera kpe sha ci u dyako u isholibo i se ye la ga yô, saa se ‘na Wan Na jighjigh.’—Yohane 3:16, 36.
Aôndo u Zungwen Mhôônom man u Ôron Ijir sha Mimi
13, 14. Mhôônom ma zungwen ma Aôndo ma vihin ijirôron na i mimi laa? Ta iwanger.
13 Er mhôônom ma Yehova a zungu se la ma vihi ijirôron na i sha mimi la ga nahan kpa, a fatyô u kaan ér ma benden a ijirôron na i sha mimi laa? Mhôônom ma zungwen ma panden tsaha u Aôndo a tsahan or sha isholibo i nan la shinii? Ei, ma panden ga.
14 Yehova yange kaa a Mbaiserael sha ikyev i profeti Hosea ér: “Me kange zwa a we u bunden mayange ga; een, Me kange zwa a we sha perapera, man sha ijirôron i mimi man sha erdoo man sha mhôônom ma zungwen.” (Hosea 2:19) Mkaanem man tese wang ér Yehova zungu se mhôônom kpa vihin aeren a na agen la ga, man aeren ne wa ijirôron i mimi kpa ker. Yehova ka “Aôndo u mgboughon a mhôônom ma zungwen kua mrumun u sha mhôôn, . . . u deen ifer man tindi u peren man isholibo; kpa u tsahan yô, deen ga.” (Ekesodu 34:6, 7) Yehova ka Aôndo u zungwen mhôônom man u ôron ijir sha mimi kpaa. Bibilo ôr kwagh na ér: “Ka vande, tom Na ngu vough; gadia igbenda Na cii, ngi jighilii.” (Duteronomi 32:4) Ijirôron i mimi i Aôndo ngi a mshi shio, di er mhôônom ma zungwen nam kpa ma lu a mshi shio nahan. Ugen hemba ugen ga, shi gba u ugen una wase ugen ve una kure tom na vough kpaa ga. Kpa aeren ne cii nga eren tom kangenaa sha inja vough.
15, 16. (a) Kanyi i tese ér ijirôron i Aôndo doo? (b) Shighe u Yehova una tim botar ne kera la, mbacivir un sha mimi vea lu a vangertiôr ér nyi?
15 Ijirôron i mimi i Yehova la doo kpishi. Hanma kwa u ka a ôron kwagh u ijirôron i mimi yô i nôngo u lun u ôron or ijir ken atejir, man ijirôron di gema ka u tsahan or u nan per tindi yô. Kpa, Aôndo ka una ôr ior ijir yô, a yima mbaishôôv. U tesen ikyav yô, shighe u i tim mbaaferev mba ken gar u Sodom man Gomora la, i yima tertamen Loti vea ônov nav mba kasev uhar.—Genese 19:12-26.
16 Nahan se fatyô u lun a vangertiôr ser, shighe u Yehova una va tim botar ne la kpa, una yima “zegeikpelaior” i mba ve civir un sha mimi, mba ve “[ee] uriga vev ken awambe a Waniyôngo, ve kungu ve” la. Nahan vea ‘due ken zegecan’ la.—Mpase 7:9-14.
Er i Hii Ve i Doo u Se Zungwen Mhôônom Yô
17. Ityôkyaa i vesen i i ne ve i doo u se zungwen mbagenev mhôônom yô ka nyi?
17 Akaa a se er sha kwagh u Yehova man Yesu Kristu la wase se u fan kwagh u a lu mhôônom ma zungwen ma mimi yô. I pase se ityôkyaa i vesen i i ne ve i doo u se zungwen mhôônom la ken Anzaakaa 19:17. I kaa her ér: “Or u nan zungu mbaatsanev mhôônom yô, nan pwar TER kwagh je, nahan Un kpaa Una na nan sha ieren i nan i dedoo la.” Ka sea dondon ikyav i Yehova man Wan na sha u zungwen mbagenev mhôônom yô, i saan un iyol. (1 Mbakorinte 11:1) Shi ka sea zungwen mbagenev mhôônom yô, ve kpa ishima i mgbegha ve u zungwen se mhôônom.—Luka 6:38.
18. Hii nan ve i doo u se nôngo sha afatyô wase cii se zungwen mbagenev mhôônomo?
18 Mhôônom ma zungwen nungwa aeren a dedoo agen kpishi kpa sha mi. Ma nungwa mrumun u sha mhôôn man dooshima man erdoo kua mlu u dedoo. Ka kunya shin mhôônom ka ma kôr or a mbagenev ve nan zungwe ve mhôônom ye. Er mhôônom ma zungwen ma vihin ijirôron i mimi ga nahan kpa, Yehova vihin ishima fefa ga shi ngu wan ishima a mbaaferev, nan ve ian naleghaa ér ve gema asema. (2 Peteru 3:9, 10) Nahan yô, mhôônom ma zungwen gba zua vea ishimawan. Er mhôônom ma zungwen ma nongo aeren a injaa kpishi, kua ityamegh ki jijingi u Aôndo kpa sha mi yô, mhôônom ma zungwen ka ma wase se u lun a aeren a dedoo ne. (Mbagalatia 5:22, 23) Nahan ka hange hange u se zungwen mbagenev mhôônom!
“Saan Mba Ve Zungu Mhôônom la Iyol”
19, 20. Mhôônom ma zungwen ma hemba ijir agee sha nyi gbenda?
19 Orhenen Yakobu ôr se er i hii ve i doo u se zungwen mhôônom yô. A nger ér: “Mhôônom ma zungwen ma hemba ijir agee.” (Yakobu 2:13) Yakobu yange lu ôron kwagh u mhôônom ma or u civir Yehova nan zungu mbagenev la. Ka ma hemba ijir agee sha ci u a va kuman shighe u “nana ôr [Aôndo] kwagh u nan iyol i nan” la yô, Yehova una umbur er un zungu mhôônom yô, nahan una de nan asorabo a nan sha ci u nagh ku ipaan ku Wan Na la. (Mbaromanu 14:12) Sha mimi yô, ityôkyaa i môm i yange i na ve Yehova zungwe Davidi mhôônom, de un isholibo i er vea Batesheba la yô lu sha ci u un kpa zungwen mbagenev mhôônom. (1 Samuel 24:4-7) Kpa “or u nan zungu mhôônom ga yô, ijir kpaa ia zungwe nan mhôônom ga” (Yakobu 2:13a) Kape i lu ve Aôndo a we “mbazungwen mhôônom kpaa ga” iya i môm vea mba “ve [kom] ku” je la!—Mbaromanu 1:31, 32.
20 Yesu yange ôr ken Ityesen na i sha Uwo la ér: “Saan mba ve zungu mhôônom la iyol, gadia á zungwe ve mhôônom.” (Mateu 5:7) Mkaanem man tese wanger wanger er i doo u or u nan soo ér Aôndo a zungwe nan mhôônom yô nan kpa nana zungwen mbagenev mhôônom yô! Se time sha kwagh u una wase se se zungwen mbagenev mhôônom la ken kwaghngeren u a dondo ne.
Ú Hen Nyi?
• Mhôônom ma zungwen ka nyi?
• Ka sha nyi igbenda nahan i zungu or mhôônomo?
• Ka sha nyi gbenda nahan Yehova a lu Aôndo u ôron ijir sha mimi shi zungwen mhôônomo?
• Hii nan ve i doo u se zungwen mbagenev mhôônomo?
[Study Questions]
[Picture on page 3]
Mhôônom ma ker Yehova a mba kwagh a tser ve la er ka ma kôr ngô a wan u nan nahan
[Picture on page 5]
Uivande mba Yesu eren la tese se nyi sha kwagh u mhôônom ma zungwene?
[Picture on page 6]
Yehova yange vihi ijirôron na i mimi shighe u zungwe Davidi mhôônom la shinii?
[Picture on page 7]
Mhôônom ma Aôndo a zungu uumace la gba zua sha ijirôron i mimi