U Ôron Takerada u Mateu Asav-asav
Mkaanem ma Yehova Ma Uma Je
U Ôron Takerada u Mateu Asav-asav
OR U yange nan hii ngeren kwagh u uma u Yesu man tom na shin tar yô lu Mateu, un lu huror u Yesu Kristu shi vande lun orngoholkpandegh kpaa. Yange nger takerada u Bibilo ne ken zwa Heberu, kpa ken mase jime yô i gema u ken zwa Grika. I nger takerada u Ivangeli i Mateu ne i bee ken inyom i 41 la, man u zua Ruamabera u ken Zwa Heberu la a Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la imôngo.
A shi nan kpa yange i nger takerada u Mateu sha ci u Mbayuda, man ngeren u Ivangeli i injaa, i sagher iyol kpishi ne yange i ôr kwagh u Yesu ér ngu Mesiya u ityendezwa la, ka Wan u Aôndo je la. Aluer se ngohol loho u ú lu ker la yô, ua taver jighjigh u se ne Aôndo u mimi man Wan na kua uityendezwa Nav la.—Heb. 4:12.
“TARTOR U SHA MGBÔGHOM VE”
Mateu sav ôron kwagh u itinekwagh i Tartor man atesen a Yesu, shin er kwagh ne na yô kera nger u sha adondo adondo ga nahan kpaa. U tesen ikyav yô, i nger kwagh u Ityesen i sha Uwo i Yesu tese la ken ityouv mbi hiihii mbi takerada u Mateu la, kpa Yesu na kwaghôron ne shighe u hii tom na u pasen kwagh inyom kar i môm la.
Shighe u Yesu lu eren tom na u pasen kwagh ken haregh u Galilia la, a er uivande shi a tese mbaapostoli mba 12 mbara er vea pase kwagh yô shi na Mbafarishi ibo shi ôr anzaakaa sha kwagh u Tartor u Aôndo kpaa. Zum u Yesu kure akaaôron ne yô, a mough ken Galilia, a va ken “veghertar u Yudia yande Yordan.” (Mat. 19:1) Er lu yemen sha gbenda vea mbahenen nav la, a kaa a ve ér: ‘Se mba zan sha Yerusalem; man á za ôr Wan u or ijir i kuugh, man sha iyange i sha utar la á nder Un.’—Mat. 20:18, 19.
Mbamlumun sha Mbampin mba sha Akaa a ken Ruamabera:
3:16—Inja i kwagh u i kaa ér ‘i bugh Sha’ shighe u i er Yesu batisema la ér nyi? Adooga mkaanem mara tese ér Yesu yange umbur shighe u lu sha cii ve mase van shin tar la.
5:21, 22—U nyoon ishima a or hemba vihin a u wan kwagh ishima a nana? Yesu ta icin ér or u nan we kwagh ishima a anngô u nan yô nan ngu eren isholibo i vesen. Nahan kpa, or u nan toho anngô u nan ityuhwanev mbi vihin tsung yô nan kuma u a ôr nan ijir sha ijirtamen.
5:48—Se fatyô u lun “vough er Ter [wase] u Sha A lu vough nahan” kpa? Se fatyô, kpa a kera lu vough er un nahan ga. Yesu lu ôron kwagh u dooshima shighe u kaa a mba ve lu ungwan un la ér ve kav Aôndo shi ve lu vough sha u tesen dooshima la. (Mat. 5:43-47) Vea tese dooshima ne nena? Ka sha u doon a mbaihyomov vev je kpaa.
7:16—Ka sha “atam” a nyi a fa kwaghaôndo u mimi? Atam ne ka aeren a ase tseegh ga. A kua akaa a se ne jighjigh a mi la kpa ker, ka atesen a se dondon je la.
10:34-38—Loho u ken Ruamabera ngu ve a ayôôso hen tsomboro? Ei. Ka mba hen tsombor mba ve ne jighjigh ga la ka ve va a ayôôso hen tsombor ye. Alaghga vea tsua u hendan a Mbakristu nahan van a mpav shin ayôôso hen tsombor.—Luka 12:51-53.
11:2-6—Aluer Yohane vande fan ér Yesu ka Mesiya sha ci u kwaghôron u a ungwa Aôndo ôr sha u lumun wan na la yô, hii nan ve yange pine ér Yesu ka “Un u [A] lu van” nee? Adooga yange pine nahan sha er una ungwa sha zwa u Yesu iyol na yô. Heela tseegh ga, Yohane yange soo u fan aluer ka u vea ver ishima sha “ugen” u una va ken Tartor una va kure mbaawashima mba Mbayuda yô. Kpa mlumun u Yesu na la tese ér ugen ngu van ken ijime na ga.
19:28—Ijir i a va ôr “ikwe i Iserael i pue kar ihiar la” tile sha ityough ki nyi? I tile sha ityough ki ikwe 12 i Iserael u Aôndo la ga. (Gal. 6:16; Mpa. 7:4-8) Mbaapostoli mba Yesu lu lamen a ve la kpa lu vegher u Iserael u ken jijingi, lu mbaajiriv mba vea va ôr anmgbianev vev ijir ga. Yesu yange ‘ver ve Tartor,’ man lu u vea hingir ‘tartor man upristi sha ci u Aôndo.’ (Luka 22:28-30; Mpa. 5:10) Mba ve kohol ve lu Iserael u Aôndo la vea “ôr tar ijir.” (1 Kor. 6:2) Nahan yô, a̱ shi nan kpa “ikwe i Iserael i pue kar ihiar,” i mba ve tem sha mkônom ma torom sha vea ôr ve ijir la tile sha ityough ki tar u uumace mba ve lu yemen sha ga, shi ve lu upristi kpaa ga, mba ikwe 12 i til sha ityough vev sha Iyange i Iwom la.—Lev., ityough 16.
Ityesen hen Avese:
4:1-10. Avur ne tese ér Satan ngu kpôô kpôô, ka di ieren i bo i ken ishima i or tsô ga. Ngu a yar tom a “isharen i iyolough, man isharen i ashee man ihagh i uma ne” sha u meen se. Kpa aluer se mba dondon akaawan a Ruamabera yô aa wase se se za hemen u civir Aôndo sha mimi.—1 Yoh. 2:16.
5:1–7:29. I sar ú tsung u yan ikyar i dedoo vea Aôndo. Lu or u soon bem. Palegh mbamhen mba ijimbagh. Kuren uityendezwa ou. Shighe u ú lu eren msen yô, hemba veren ishima sha awashima u Aôndo a akaa a iyolough. Lu ornyar sha kwagh u Aôndo. Vande keren Tartor u Aôndo man perapera na. De ôron mbagenev ijir ga. Eren ishima i Aôndo. Ka akaa a injaa agen a nyi nahan se fatyô u henen ken Ityesen i sha Uwo laa?
9:37, 38. Doo u se eren sha msen u se lu sônon Ter u sunda ser a “tindi mbatomov ken sunda Na” la, sha u eren tom u geman ior hingir mbahenen la sha gbashima.—Mat. 28:19, 20.
10:32, 33. Mayange se cia u pasen ior kwagh u jighjigh u nan wase ga.
13:51, 52. Ka sea fa mimi mba sha kwagh u Tartor yô, i gba u se kpa se pase mbagenev shi se tese ve akaa a injaa a se fe la.
14:12, 13, 23. Ashighe agen a gba u se lu se tswen se hen sha akaa a Aôndo.—Mar. 6:46; Luka 6:12.
17:20. Gba u se lu a jighjigh ve se hemba mbamzeyol mba lun er ka uwo nahan, mba ve yangen se u zan hemen ken jijingi la ye. Shi gba u se lu a jighjigh ve se wa ishima a mbamtaver ye. Doo u se gba uwer u maan shi taver jighjigh u se ne Yehova kua uityendezwa nav la ga.—Mar. 11:23; Luka 17:6.
18:1-4; 20:20-28. Myen u uumace man ieren i kwaghaôndo i keren u hemban mbagenev la na yô, mbahenen mba Yesu kpa keren ér ma ve hembe mbagenev. Nahan gba u se hiden a ayol a ase ijime shi se kuran ayol a ase sha asaren a bo shi se lu a mnenge u vough sha aan a civirigh a se lu a mi ken tiônnongo la.
“Á NA WAN U OR SHA U I̱ ZA MANDE UN” YÔ
Yesu yange “henda ngôjaki” za nyôr ken Yerusalem sha iyange i Nisan 9, inyom i 33 la. (Mat. 21:5) Kpernan sev mbu aven yô a nyôr ken tempel a wanger un. Sha iyange i Nisan 11 la, a za ken tempel a za tese kwagh ker shi a na mbangeren man Mbafarishi ibo. Been yô a ôr mbahenen nav “ikyav i sha mve [na] la man i mkurtar” kpaa. (Mat. 24:3) Ka ker iyange igen yô, a kaa a ve ér: “Ne fa ayange aa kar ahar yô, Paseka una kuma; nahan á na Wan u or sha u i̱ za mande Un sha kon u mtsaha yô.”—Mat. 26:1, 2, NW.
Yesu yange eren mkombo u Umbur ku na u ú lu ikyua la sha iyange i Nisan 14 been yô, i nenge un mker shi i kôr un i ôr un ijir maa i za mande un sha kon u mtsaha. Kpa sha iyange i sha utar yô i nder un shin ku. Cii man Yesu u i nder un la kôndo yem sha yô, a kaa a mbahenen nav ér: “Za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen.”—Mat. 28:19.
Mbamlumun sha Mbampin mba sha Akaa a ken Ruamabera:
22:3, 4, 9—Ka hanma shighe yange i lôhô ior iniongo i kwasehe acin atara? I hii u lôhôn mba ve kohol ve lu kwasehe la sha shighe u Yesu man mbadondon un hii u pasen kwagh ken inyom i 29 zan zan inyom i 33 la. Mlehe u sha uhar la di lu shighe u icighan jijingi sen sha mbahenen mba Yesu ken inyom i 33 zan zan inyom i 36 la. Lu Mbayuda man mba ve nyôr Mbayuda mbara kua Mbasamaria tseegh i lôhô ve iniongo ne ye. Kpa hii ken inyom i 36 la je, mlehe u sha utar la lu sha ci u ior mba sha akahar a igbenda ken won u gar, inja na yô ka mba ve lu Mbayuda ga la. Mlehe ne hii sha Korneliu u lu kurutya u Mbaroma la zan zan nyian.
23:15—Ka sha ci u nyi yange or nana nyôr nongo a Mbafarishi ve nan “hemba lun wan u gehena . . . kwa har” a Mbafarishi? Alaghga mba yange ve nyôr nongo a Mbafarishi la ve vanden eren asorabo a vihin kpishi. Nahan er ve nyôr nongo a Mbafarishi mba norom ikyaa la yô kwagh ve hemba vihin cii, sha ci u adooga ve hemban norom ikyaa a mbatesen vev mba i na ve ibo la. Nahan ve hingir ‘ônov mba gehena’ kwa har, je yô hemba a hemba Mbafarishi mba ve lu Mbayuda la kpaa.
27:3-5—Yuda yange vaa afanyô sha ci u nyi? Ikyav cuku kpa tese ér afanyô a Yuda vaa la lu mgemshima u mimi ga. Er ma zamber a Aôndo ér a de un asorabo na yô, gema lu mbatamen man upristi mba tamen za pase ve asorabo na ye. Yuda yange er “isholibo i zan ken ku,” nahan ishima na un ibo kpishi. (1 Yoh. 5:16) Yuda yange vaa afanyô ér un er isholibo i vesen yum ga, kpa lu sha ci u nenge ér kwagh hemba un a hemba je.
Ityesen hen Avese:
21:28-31. Kwagh u a hembe gban Yehova ishima yô ka u se er ishima na. U tesen ikyav yô, a soo ér se eren tom u pasen kwagh u Tartor shi geman ior hingir mbahenen la sha gbashima.—Mat. 24:14; 28:19, 20.
22:37-39. Atindi a vesen a ahar ne kohol ôr akaa a Aôndo a soo ér mbacivir un ve er la cii tiônôô.
[Picture on page 31]
Ú ngu eren tom sunda ne sha gbashima kpa?
[Credit Line]
© 2003 BiblePlaces.com
[Picture on page 31]
Mateu pase itinekwagh i Tartor u Aôndo var var