“Ver Ishima Sha Tom U U Ngohol Hen Ter La”

“Ver ishima sha tom u u ngohol hen Ter la sha u eren u sha mi vough.”—KOL. 4:17.

1, 2. Ka tom u nyi Mbakristu ve lu a mi u eren ioro?

 SE MBA a tom u vesen u eren mba ve we ndor a vese la. Hanma kwagh u ve tsough u eren hegen cii una tese ér vea war shin vea tim sha shighe u “zegecan” una va la. (Mpa. 7:14) Orngeren takerada u Anzaakaa kaa ér: “Yima mba i lu yemen a ve ken ku la, man mba ve lu zan ze ze ze hen ijiir i sôngon la kpaa, kôr ve hide a mi!” Sha kpôô yô, mkaanem man ma kôr ken ishima. Aluer se ta ior icin sha kwagh u vea tsua u eren la ga yô, se lu a ibo awambe. Avur shon za hemen ér: “Aluer ú kaa wer: Nenge, lu se fa kwagh ne ga, Un u A karen asema, Una kav kwagh la gaa? Man Un u A kor uma wou kpaa, Una fa gaa? Man Una na hanma or sha ieren i nan kpaa gaa?” Sha mimi yô, mbacivir Yehova vea fatyô u kaan ér ve “fa” kwaghbo u a lu ior inya la ga ze.—Anz. 24:11, 12.

² Uma u ior gba Yehova kwagh kpen kpen. A wa mbacivir un kwagh ér ve nôngo sha afatyô ve cii ve yima ior kpishi er ve fetyô la. Gba u hanma or u nan civir Aôndo cii nana pase ior loho u waren uma, u u lu ken Mkaanem nam la. Tom wase ne ngu er u orkuran u ka nan ta ior icin shighe u nan nenge kwaghbo a lu van la nahan. Se soo ser awambe a ior mba ve lu timin la a lu sha ityough yasegh ga. (Esek. 33:1-7) Nahan, doo u se za hemen u ‘yôôn kwaghôron’ u Aôndo.—Ôr 2 Timoteu 4:1, 2, 5.

3. Ka akaa a nyi se hen ken ngeren ne man mba uhar mba ve dondo laa?

³ Kwaghngeren ne una tese u kwagh u ú er ve u hemba mbamzeyol mba ve yangen we u eren tom u waren uma la man er u wase ior kpishi yô. Kwaghngeren u a dondo la di una tese u er u fa igbenda i tesen ior mimi yô. Kwaghngeren u sha utar la di una ôr akaa a taver ishima a mbapasen kwagh u Tartor ve zough a mi tar sha won cii la. Kpa, cii man se time sha ngeren mban yô, doo u se time sha akaa a a ne ve ayange a ase ne a taver yum yô.

Ior Kpishi Mba a Ishimaverenkeghen Ga sha ci u Nyi?

4, 5. Uumace mba tagher a mbamzeyol mba nyi, man ior kpishi mba eren nena?

⁴ Akaa a a lu zan hemen sha tar la tese ér se mba ken shighe u ‘mkurtar’ shi ica a gba ga tsô a tim tar ne. Akaa a Yesu man mbahenen nav yange ve kaa ér aa tese ér se mba ken “ayange a masejime” la na yô, uumace mba yan ican. Man “ican” i uumace ve lu yan ne kua m-ban u kwaghyan man ityartenger man mbamzeyol mbagenev kpa ker. Ior mba vendan atindi man mba wan ayol a ve ikyo tseegh man mba civir Aôndo ga dumbur nyian. Ior mba ve lu nôngon u eren sha akaawan a Bibilo je kpa mba tagher a “ashighe a ican” ne.—Mat. 24:3, 6-8, 12; 2 Tim. 3:1-5.

⁵ Kpa, ior kpishi fa er i hii ve akaa ne a lu eren nahan ga. Sha nahan yô, ishimanyian mbagenev kpishi sha kwagh u mkpeyol ve man u tsombor ve. Ior kpishi mba yan ican sha ci u ku u ma or ve shin mbamzeyol mbagenev. Er ve fe ityôkyaa i i ne ve akaa ne a lu eren ga shi ve fe kwagh u a lu keghen ve ken  hemen ga yô, kera mba a ishimaverenkeghen ga.—Ef. 2:12.

6. Er nan ve “Zegebabilon” a fetyô u wasen mbadondon un ga?

⁶ “Zegebabilon,” u a lu tartor u ukwaghaôndo mbaaiev sha tar cii la fatyô u surun uumace asema ga. Kpa a gema a nzughul a nzughul a ior kpishi sha “wain u idya” na la, nahan ve fatyô u yan ikyar a Aôndo ga. Ukwaghaôndo mbaaiev mba er idya kwase nahan, gadia ve tsugh “utor mba tar” ne shi ve kôôm ve sha u tesen atesen a aiegh shi eren ahir sha er vea kohol ikpelaior sha u i dondo ugomoti vev yô. Kwagh ne na yô kwaghaôndo u aiegh hingir u lun a tahav, kpa a gema a venda ityesen i mimi kuaa.—Mpa. 17:1, 2, 5; 18:23.

7. Kanyi i lu keghen uumace kpishi ken hemene, man a wase mbagenev nena?

⁷ Yesu yange kaa ér ior kpishi mba zan sha gbenda u gbangese u u ze ken mtim la. (Mat. 7:13, 14) Mbagenev mba zan sha gbenda u gbangese la sha ci u ve venda u dondon atesen a Bibilo sha apera. Mbagenev yô mba zan sha gbenda ne sha ci u i tsugh ve shin i tese ve mimi sha kwagh u Yehova a soo hen a ve la ga. Luun er a pase ve mbagenev kwagh u Ruamabera a tese la wang yô, alaghga ma ve gem inja. Kpa mba ve soo u duen ken Zegebabilon kera ga shi ve ze hemen u vendan atesen a Bibilo cii a yima ve sha shighe u “zegecan” la ga.—Mpa. 7:14.

De ‘Gbe Uwer’ u Pasen Kwagh Ga

8, 9. Mbakristu mba sha derianyom u hiihii mbara yange ve tagher a ahendan nahan ve er nena, man lu sha ci u nyi?

⁸ Yesu yange kaa ér mbahenen nav vea pase loho u dedoo u Tartor shi vea gema ior vea hingir mbahenen. (Mat. 28:19, 20) Nahan Mbakristu mba mimi nenge ér kwaghpasen ka gbenda u tesen ér mba civir Aôndo sha mimi shi ka gbenda u vesen u tesen jighjigh u nan ve kpaa. Sha nahan yô, er mbadondon Yesu mba tsuaa mbara tagher a ahendan ken tom ve u pasen kwagh la nahan kpa ve gba uwer ga. Yange ve suur sha tahav mbu Yehova shi ve lu eren msen ér a wase ve vea “ôr kwagh [na] vangertiôr.” Yehova ungwa msen ve la, nahan iv ve a icighan jijingi tsô ve gba ôron kwagh u Aôndo vangertiôr.—Aer. 4:18, 29, 31.

⁹ Mbadondon Yesu yange ve de u pasen loho u dedoo shighe u i lu seer tôvon ve a ican laa? Mayange ga. Kwaghpasen u mbaapostoli la yange vihi mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda kpishi, nahan ve kôr mbaapostoli ve wuhe shi ve ta ve icin shi ve gbidye ve kpaa. Kpa, mbaapostoli “lu gban uwer ga sha u tesen man u ôron . . . er Yesu ka Kristu.” Yange ve fa ér gba u vea “hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior.”—Aer. 5:28, 29, 40-42.

10. Ka atsan a nyi a tseren Mbakristu nyiana, kpa kanyi alaghga ia due ken ieren ve i dedoo laa?

 ¹⁰ Mbacivir Aôndo nyian kpishi mba gbidi ve shin mba wuhu ve sha ci u tom ve u pasen kwagh ga. Kpa Mbakristu mba mimi cii mba tagher a atsan atô kposo kposo. U tesen ikyav yô, alaghga u dondo imoshima you i Bibilo i tsaase i la, nahan u venda u dondon kwagh u ior kpishi ve eren la. Er akaa a u tsough u eren cii a har sha akaawan a Bibilo yô, alaghga mba u eren tom a ve imôngo shin mba u ze makeranta a ve imôngo shin mbawanndor a we vea hen ér u due inja kposo. Nahan kpa, de gbe uwer sha ci u mba lamen sha a we yum ga. Tar cii ngu ken ime i ken jijingi, kpa Mbakristu yô gba u vea “taan iwanger . . . er asan a wanger nahan.” (Fil. 2:16) Adooga mbagenev vea nenge aeren a ou a dedoo la nahan vea civir Yehova.—Ôr Mateu 5:16.

11. (a) Mbagenev vea nenge tom wase u pasen kwagh ne nena? (b) Paulu yange tagher a ahendan a nyi, man er nena?

¹¹ Gba u se taver ishima ve se za hemen u pasen loho u Tartor ye. Alaghga mbagenev shin mba hen tsombor wase je kpa vea naha se tar shin vea nôngo u yangen se u eren tom u pasen kwagh la. (Mat. 10:36) Yange i gbidye apostoli Paulu acin imôngo sha ci u tom na u pasen kwagh la. Ungwa kwagh u yange ôr shighe u i lu tôvon un a ican la: “Shin er se vande yan ican, i gba eren a vese . . . dang . . . nahan, kpa se lu [a] vangertiôr ken Aôndo wase, se ôr ne Loho u Dedoo u Aôndo, lu sha ahendan kpishi je.” (1 Tes. 2:2) Sha kpôô yô, yange gba u Paulu una taver ishima ve una za hemen u pasen loho u dedoo shighe u i kôr un i ande un akondo shi i gbidye un shi i wuhe un ken gaadi la ye. (Aer. 16:19-24) Kanyi yange i na un ishimataver ve za hemene? Lu isharen i lu a mi i eren tom u Aôndo na un la.—1 Kor. 9:16.

12, 13. Ka mbamzeyol mba nyi mbagenev ve tagher a mi, man mba nôngon a mi nena?

¹² Aluer se mba sha ajiir a ior ve fe lun hen ya ga shin ve soon u keghen ato a loho u Tartor ga kpa a gba u se taver ishima ve se za hemen u eren tom u pasen kwagh ne sha ishimatseen ye. Aluer kwagh ngu nahan yô se er nena? Alaghga a gba u se taver ishima tsung nahan se lamen a ior sha shighe u ian i dugh yô. Shi a gba u se sôr ashighe man ayange a se pasen kwagh la shin se hemban pasen kwagh sha ajiir a ior ve hembe lun her yô.—Nenge Yohane 4:7-15; Aerenakaa 16:13; 17:17.

¹³ Mbamzeyol mba i gbe u mbagenev vea nôngon a mi yô ka angev man iyolbeen i ka i yange ve u eren tom u pasen kwagh kpoghuloo la. Aluer ka zayol wou ne yô, iyol i de kpen we ga. Yehova fa mzeyol wou shi wuese iniôngon you kpaa. (Ôr 2 Mbakorinte 8:12.) Nyityô ican i u lu tagher a mi cii, a lu ahendan shin angev shin ior vea soo u ungwan loho wou ga kpa, pasen loho u dedoo er u fetyô la cii.—Anz. 3:27; nenge Marku 12:41-44.

‘Ver Ishima sha Tom Wou’

14. Apostoli Paulu yange ver Mbakristu ikyav i nyi, man gema wa ve kwagh ér nyi?

¹⁴ Apostoli Paulu yange tôô tom na u pasen kwagh la ér ka beerkwagh ga. Shi taver mba ve civir Aôndo a na imôngo la kpa ishima ér ve dondo ikyav na la. (Aer. 20:20, 21; 1 Kor. 11:1) Paulu yange hemba taver Arekipu, u lu Orkristu u sha derianyom u hiihii la ishima cii. Paulu ôr ken washika u nger Mbakolose la ér: “Kaa nen Arekipu ner: Ver ishima sha tom u u ngohol hen Ter la sha u eren u sha mi vough.” (Kol. 4:17) Se fa or u Arekipu lu jighilii ga shi se fa mlu na kpaa ga, nahan kpa ikyav tese wang ér yange lumun u eren tom u pasen kwagh. Aluer we kpa u tsegha iyol you sha ci u Aôndo yô, u lumun u eren tom u pasen kwagh. Nahan u ngu veren ishima sha tom wou sha er u kure u kpa?

15. Iyoltseghan wa nyi man nyi kere, man kwagh ne va a mbampin mba nyi?

¹⁵ Cii man se er batisema yô, se tsegha iyol  yase hen Yehova ken msen. Inja na yô, se tsegha zwa ser se er ishima na. Nahan doo u se pine ayol a ase hegen ser, ‘Mimi je, ka hembe gban mo ishima u eren ishima i Aôndo kpa?’ Alaghga se lu a ityom kpishi i Yehova a soo ér se er yô, er u nengen sha tsombor wase nahan. (1 Tim. 5:8) Kpa, se mba eren nyi a shighe wase man agee a ase? Kanyi i hembe lun kwagh u vesen ken uma wase?—Ôr 2 Mbakorinte 5:14, 15.

16, 17. Ka akaa a nyi nahan alaghga igyumior i ken Kristu shin mba ve lu a akaa a eren kpishi ga vea fatyô u erene?

¹⁶ Ú ngu gum Orkristu u ú sember been makeranta shin ú zulum u been makeranta yôô? Alaghga ú ngu a lu a tsombor ave ga. Nahan u wa ishima u eren nyi a uma wouwe? Ka akaa a nyi nahan u hen wer u er sha er aa wase ú u kuren iceghzwa you i eren ishima i Yehova laa? Mbagenev kpishi sôr akaa a ve sha er vea er tom pania yô, nahan ve zua a iember kpishi man mkom kpaa.—Ps. 110:3; Orpa. 12:1.

¹⁷ Alaghga u ngu gumor shin gumkwase. U ngu a tom u uke ú u eren hanma shighe yô, nahan kpa u ngu a mbamgbe kpishi mba kuren ga, saa u nengen sha iyol you tseegh. Jighilii yô, ityom i ken tiônnongo kpa ka doon we u eren i sha afatyô wou cii. Nahan u fatyô u seer zuan a iember sha u seer tom wou u pasen kwagh kpa? (Ps. 34:8; Anz. 10:22) Sha ajiir agen yô, gba u a er tom u pasen kwagh ne kpoghuloo ve a fatyô u pasen mba sha ajiir la cii mimi u una na ve uma la ye. U fatyô u sôron akaa a ou veren sha er u za pase kwagh hen ijiir i kwagh a hembe gban sha mbapasen kwagh u Tartor la kpa?—Ôr 1 Timoteu 6:6-8.

18. Nom man kwase ugen yange ve sôr akaa ken uma ve nena, man kwagh ne va a nyi?

¹⁸ Hen ase sha kwagh u Kevin man Elena, mba ve lu ken tar u Amerika la. * Er ve sember vôson ayol a ve yô, ve nenge ér doo u vea yam ya ve, gadia lu kwagh u agumaior a hen ijiir ve eren je la. Ve cii ve eren tom u uke hanma shighe nahan ve lu ken mkpeyol. Kpa tom ve u sha tôndo man ityom ve i hen ya la imbishi shighe ve u eren tom u pasen kwagh la. Nahan ve nenge ér mba hemban vihin shighe kua agee a ve sha u eren akaa a ve. Nahan kpa, er Kevin man Elena nenge nom man kwase ugen mba ve lu a akaa kpishi ga kpa ve lu eren tom pania saan saan yô, ve nenge ér ve kpa vea fatyô u lun uma akuma akuma. Er ve er msen  hen Yehova ér a wase ve vea er kwagh u vough yô, ve tee ya ve ve due ve za nyôr iyou i kiriki. Elena pande shighe u eren tom u sha tôndo la, nahan hingir u eren tom pania. Elena yange a ôr nom na akaa a doon a un zough a mi ken tom u pasen kwagh la, kwagh ne taver nom na ishima maa a de tom na u sha tôndo la, hingir u eren tom pania. Shighe kar yô, ve mough ve yem ken tar ugen ken Imbusutariyan i Amerika, ape kwagh hemba gban sha mbapasenkwagh la. Kevin kaa ér, “Yange se luun saan saan hanma shighe cii, kpa se mba ngur eren akaa a ken jijingi seer yô, hemba saan se iyol cii.”—Ôr Mateu 6:19-22.

19, 20. Tom u pasen ior kwagh ne hemba ngun a inja nyian sha ci u nyi?

¹⁹ Tom u pasen loho u dedoo ka tom u hemban lun a inja u i lu eren sha tar nyian yô. (Mpa. 14:6, 7) Tom ne ngu wasen u tseghan iti i Yehova. (Mat. 6:9) Hanma inyom yô, ior udubu imôngo ka ve ngohol loho u Bibilo ne nahan ve sôr uuma vev, man kwagh ne una na vea zua a myom kpaa. Nahan kpa, apostoli Paulu ngise pine ér: “Á er nan man vea ungwa aluer or u ôron kwaghaôndo nana lu ga yôô?” (Rom. 10:14, 15) Taver tsô! Er nan ú nenge sha afatyô wou cii sha u eren tom u pasen kwagh ne shi kuren u ga?

²⁰ Kwagh ugen u ú er ve u wase ior vea fa mluainja u ashighe a ican a se lu ker ne man kwagh u una due ken kwagh u ve tsough u eren la yô ka u sôron gbenda u se tesen ior Bibilo la. Ngeren u a dondo ne una tese ú gbenda u ú er kwagh ne yô.

[Footnote]

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Ka tom u nyi Mbakristu ve lu a mi u eren ioro?

• Se wa ishima a mbamtaver ken tom u pasen kwagh nena?

• Se kure tom u pasen kwagh u se ngohol la nena?

[Study Questions]

[Picture on page 5]

Gba u se taver ishima tsung ve se pase ior kwagh shighe u i lu tôvon se a ican ye

[Picture on page 7]

Aluer u ngu pasen kwagh hen haregh u ior ve fe lun hen ya ga nahan u er nena?