Ivese I Eren Man U Yesen Ônov Ken Ayange A Masetyô Ne

“Shighe kera vese ga.”—1 KOR. 7:29.

1. (a) Ka mbamgem mba ainge mba nyi ve lu ken “ashighe a ican” nee? (b) Kwagh gba se sha aeren man mbamgem mba hen tsombor sha ci u nyi?

 MKAANEM ma Aôndo tsengaôron ér ityav man ityartenger man ijen kua ubombauangev vea lu “sha shighe u mkur” ne. (Dan. 8:17, 19; Luka 21:10, 11) Bibilo shi ta se icin ér anza a ior kpa aa gema kpishi ken shighe u mkurtar ne. Mbamzeyol mba ken tsombor kpa mba ken “ashighe a ican” a “ayange a masejime” ne. (2 Tim. 3:1-4) Kwagh gba se sha mbamgem mban sha ci u nyi? Ka sha ci u mbamgem mban ngee shi vea fatyô u benden a gbenda u Mbakristu ve nengen ivese i eren man u yesen ônov la. Vea bende a ve nena?

2. Ior i tar ne mba nengen ivese i eren man ivaapaven nena?

² Ka kera taver ior u paven ivaa ainge ga shi ivaapaven dumbur kpaa, man iyenge i mba ve  pav ivaa la ngi seer ngeen ken ityar kpishi. Kpa doo u se umbur ser gbenda u Yehova Aôndo a nengen ivese i eren man ivaapaven la kaha a gbenda u tar u ú kase se ne u eren la. Er i lu nahan yô, Yehova nenge ikyaa ne nena?

3. Yehova man Yesu Kristu mba nengen ivese i eren nena?

³ Yehova Aôndo soo ér mba ve vese ayol a ve cii ve eren sha ityendezwa i ivesegh la. Shighe u Yehova zua or u hiihii la vea kwase ve hingir nom man kwase la, a kaa ér “or ka . . . nan var ken kwase u nan, ve hingir iyôgh i môm ye.” Yesu Kristu kpa va kimbir mkaanem mara ér: “Kwagh u Aôndo je zua yô, or a̱ de kera paven un ga.” Yesu shi kaa kpaa ér: “Hanma or u nana pav a kwase u nan, kpa a lu sha ci u idya ga man nana gema á er kwase ugen yô, ka idya je nan er ye.” (Gen. 2:24; Mat. 19:3-6, 9) Nahan Yehova man Yesu cii nenge ér ivese ka kwagh u una kure shighe u or môm ken mba ve vese ayol a ve la nan kpe la tseegh. (1 Kor. 7:39) Er ivese i lu icighan kwagh yô, doo u se nenge ser ivaapaven ka beerkwagh ga. Mkaanem ma Aôndo kaa ér Yehova kôr ivaapaven i Ruamabera a lumun a mi ga la ihyom. *—Ôr Malaki 2:13-16; 3:6.

De Vihin Ivaa You Ga

4. Ikyaior igen ka i vaa afanyô ér i vôso kwase shin nom iyev iyev sha ci u nyi?

⁴ Ieren i yavaor dumbur ken tar u se lu ker ne. Se mba nengen a ufoto mba jimbagh hanma iyange. Man ufoto mban vea fatyô u benden a vese, hemban je yô ikyaior i ken tiônnongo i i doo se ishima yum la. Ikyaior i ken Kristu ia er nan ve ia hemba isharen i bo i i̱ hendan a ve nee? Ikyaior igen ka i ker u palegh kwagh ne sha u vôson kwase shin nom iyev iyev. Ka ve er nahan sha er vea er idya ga yô. Kpa ica ka i gba ga tsô ikyaior ne i gba vaan afanyô er ve vese kwase shin nom yô. Sha ci u nyi? Msaanyol u ka a lu ken ivese i he la ka una va been kera yô ve mase kaven ér mbamhen man aeren a or shin kwase u ve vese la zua sha mba nan ga. Ka nahan ve ikyaior i i vese ayol a ve ne ka i tagher a mzeyol u vesen ye.

5. Kanyi ia wase mba ve vese ayol a ve la u eren sha iceghzwa i ivesegh ve? (Nenge ngeren u shin kpe.)

⁵ Sha mimi yô, aluer u vôso nom shin kwase man u va mase kaven wer ka imba nom shin kwase u ú soo ne ga yô, nana lu Orkristu shin kwase Kristu je kpa a taver ne u lun imôngo kpishi. (1 Kor. 7:28) Nahan cii kpa, Mbakristu fa ér aluer vea tagher a ican ken ivese nan nan kpa, ivese i gban paven tsô, aa ityôkyaa i Bibilo i lumun a mi ga la ka gbenda u sôron mbamzeyol mba ken ivese la ga. Nahan yô, doo u tiônnongo u Kristu una tese mba ka ve nôngo kpoghuloo ér vea kura iceghzwa i ivesegh ve la dooshima shi una naan amba la icivir kpaa. *

6. Doo u ikyaior i ken Kristu ia nenge ivese i eren nena?

⁶ Ú ngu wanyekwaor shin wanyekwase u ú lu a vôso kwase shin nom ga yôô? Aluer ka nahan yô, u nenge kwagh u ishimaveren i va vôson kwase shin nom la nena? Aluer u wa ishima zan zan mhen wou man iyol you kua mlu wou u ken jijingi taver kuma u eren ivese cii man u hii u sôôr or shin kwase u nan civir Yehova a we  imôngo yô u war mbamzeyol mban cii. Nahan kpa Bibilo tese anyom a nomsoor shin kwase nana lu ve nana er ivese ga. * Kpa Bibilo tese ér we u kegh zan zan u karen shighe u isharen i yaven a or ka i hemba taver la yô we u er ivese. (1 Kor. 7:36) Gba u ú kegh sha ci u nyi? Sha ci u shighe u isharen i yaven a or i hembe taver la ka i lu ican u tsuan or u vough u ú vôso yô, man kwagh ne ngu a va a mbamzeyol ken hemen. Umbur wer, kwagh u Yehova a we sha kwagh u ivesegh ken Bibilo sha kwaghfan la ka sha ci u mkpeyol man msaanyol wou.—Ôr Yesaia 48:17, 18.

Nengen sha Wan Wou Tsembelee

7. Ikyaior i i vese ayol a ve ka i mase kaven nyi, man kwagh ne ka a va a zayol hen atô ve nena?

⁷ Ikyaior i i vese ayol a ve iyev yô ka ve kav ér ica a gba ga tsô vea mar wan, man ve ayol a ve kpa mba a tsoghul ga. Ka ve lu a fa ayol a ve tsembelee ga tsô ve mar anikyundan u i gbe u a nengen sha a nan tugh man atetan la. Alaghga ngô u anikyundan la nana nguren veren ishima sha a nan yô a kera doo nom u nan, u nan kpa nan lu iyev la ga. Kwagh ugen yô, er mba ve vese ayol a ve mbara vea faan yaven tugh ga yô a fatyô u tumen ve iyol, nahan kwagh ne una va a mzeyol hen atô ve. Nahan vea mase kaven ér kera mba a ian i eren akaa sha ishima ve ga. Vea kera faan ityô u zan sha ajiir a yange ve vanden zan la ga. Hen shighe u akaa a gem ken uma ve ne, doo u vea er nena?

8. Doo u a nenge wan u maren nena, man ka sha ci u nyi?

⁸ Er i gbe u vea nenge ivese ér ka beerkwagh ga nahan, kape i gbe u wan u maren kp̣a vea nenge un ér ka tom man ian i civirigh i Aôndo a ne ve je la. Aluer mar u anikyundan ua va a mbamgem ken uma u Mbakristu mba ve vese ayol a ve nan nan kpa, ve sôr akaa ken uma ve sha er vea nenge sha anikyundan la sha inja yô. Er Yehova a ne uumace tahav mbu maren ônov yô, doo u mbamaren vea nenge anikyundan la ér ka “dyako u TER A ne yô.” (Ps. 127:3) Mbamaren mba ve lu Mbakristu yô ve nôngo sha afatyô ve cii ve kure tom ve u mbamaren la “ken Ter.”—Ef. 6:1.

9. (a) Wan u yesen wa nyi man nyi kere? (b) Nom nana er nyi ve nana wase kwase u nan nana taver ken jijingi here?

⁹ Ka i gba u mbamaren vea na ayol a ve a iyoltangen shio anyom imôngo sha u yesen wan. Shi ka i gba u vea na shighe man agee a ve ve vea er kwagh ne ye. Gba u nom u nan lu Orkristu la nana fa ér hii shighe u mar u anikyundan la je, anyom aa kar imôngo je kpa alaghga kwase u nan nana faan zuan a shighe u henen Bibilo shi gbidyen kwar sha kwagh u nan hen la ga, shi ashighe agen nana faantyô u veren ishima shighe u mbamkombo ve lu zan  hemen la tsembelee ga. Kwagh ne una fatyô u benden a ikyar i nan ye vea Aôndo la. Gba u nom nana nôngo sha afatyô u nan cii nana wasen kwase u nan u nengen sha wan ve. Nana ôr kwase u nan atôakaa a alaghga nana ver ishima sha a ken mkombo ga la ken ya sha er nan kpa kwagh a saa nan ga yô. Shi nom nana nenge sha wan ve la sha er kwase u nan una zua a ian i duen za pasen kwagh u Tartor yô.—Ôr Mbafilipi 2:3, 4.

10, 11. (a) Mbamaren vea yese ônov vev sha mkôôm man “kwaghwan” u Yehova nena? (b) Doo u wuese mbamaren kpishi mba ve lu Mbakristu sha ci u nyi?

¹⁰ U nengen sha wan la saa sha u nan nan kwaghyan man akondo kua ijiir i tsan shi nengen sha mkpeyol u nan tseegh ga. Gba u mbayev vea hii u henen aeren a wang shighe u ve lu cuku la je, hemban je yô ken ayange a bo a mkur a mgbôghom ne. Mbamaren ve yese ônov vev “sha mkôôm man kwaghwan u Ter.” (Ef. 6:4) “Kwaghwan” ne wa u wasen mbayev ve lu a mhen u Yehova hii shighe u ve lu cuku la je zan zan shighe u vea lu hian la kpaa.—2 Tim. 3:14, 15.

¹¹ A shi nan kpa shighe u Yesu kaa a mbadondon un ér ve ‘gema akuraior cii a̱ hingir mbahenen’ la, lu kaan ér mbamaren ve wase ônov vev ve hingir mbahenen. (Mat. 28:19, 20) Ka kwagh u ican u wasen mbayev ér ve hingir mbahenen, sha ci u tar ne ngu kighir ikyaior ér i er ishima i u. Nahan yô, hanma or ken tiônnongo nana wuese mbamaren mba ve yese mbayev vev ve tsegh ayol a ve ve hingir Mbakristu la. Er ve lu mbamaren mba nan jighjigh yô, ve “hemba” ameen a tar ne.—1 Yoh. 5:4.

Mba Kwav, Shin Ve Mar Ga, kpa Ka sha Ityôkyaa i Dedoo

12. Mbakristu mbagenev tsua u lun kwav sha anshighe kpuaa sha ci u nyi?

¹² Er ‘shighe a kera vese ga’ shi ‘mluashe u tar ne kpa a lu karen kera’ yô, Mkaanem ma Aôndo wa se kwagh ér se zua a averen a mba lun kwav ve zough a mi la. (1 Kor. 7:29-31) Nahan Mbakristu mbagenev tsua u saan kwav, mbagenev di tsua u lun kwav sha anshighe kpuaa man vea mase vôson nom shin kwase ye. Ve er kwagh doo yô, ve yem keren akaa a ve shighe u ve lu kwav la ga. Mbakpishiv mba kwav sha er vea civir Yehova a “akaa a zan iyol” shio yô. (Ôr 1 Mbakorinte 7:32-35.) Mbakristu mba lun kwav mbagenev mba eren tom u pania shin mba shin Betel. Mbagenev ka ve za Makeranta u Tsaase Mbashiren Tom sha er vea seer lun a iwasen ken nongoior ú Yehova yô. Mba ve lu eren tom u pasen kwagh hanma shighe zum u ve lu kwav la ka vea vôso kwase shin nom ken hemen je kpa ve nenge ér ivese ve la ngi zuan a mtsera ken ityesen i yange ve zua a mi shighe u ve lu kwav la.

13. Mbakristu mbagenev tsua u maren ga sha ci u nyi?

¹³ Mgem ugen shi va ken tsombor sha  ajiir agen, mba ve vese ayol a ve kpishi tsua ér vea mar wan ga. Mbagenev er nahan sha ci u m-ban u inyar, kpa mbagenev yô ka sha ci u ve soo u eren akaa a van ve a inyaregh kpishi. Mbakristu mbagenev kpa tsua ér vea mar ga. Kpa ka i lu sha ci u ve soo u eren Yehova tom a kwagh u tagher ve shio. Kpa ngun tese ér mba zough a msaanyol u a lu ken ivese la ga ze. Mba zough a mi. Nahan cii kpa, mba keren u zuan a mbamtsera mbagenev mba ivese i ve a mi la ga sha er vea ver akaa a Tartor hiihii ken uma ve yô. (1 Kor. 7:3-5) Ve mbagenev mba civir Yehova shi mba shiren anmgbianev vev sha u zenden sôron uningir man uharegh, shi mbagenev mba shin Betel kpaa. Mbagenev di mba eren tom u ikpur pania shin tom u mishen imôngo. Yehova una hungur tom ve man dooshima u ve tese sha ci u iti na la ga.—Heb. 6:10.

“Vea Ya Ican ken Iyol”

14, 15. Mbamaren mba ken Kristu ka ve “ya ican ken iyol” nena?

¹⁴ Apostoli Paulu yange kaa a Mbakristu mba ve vese ayol a ve la ér “vea ya ican ken iyol.” (1 Kor. 7:28) Ican ne ia fatyô u lun angev mbu alaghga mbua kôr nom shin kwase gayô ônov vev shin mbamaren vev mbabeenyol la. Ia fatyô u lun mbamtaver man ishimanyian i ônov mba yesen ve ve a mi la. Er i vande ôron sha heen nahan, Bibilo tsengaôron ér “ayange a masejime” ne aa va a “ashighe a ican.” Man mbayev “mbahemban mbamaren ve ato” kpa mba ken ashighe a ican ne.—2 Tim. 3:1-3.

¹⁵ Mbamaren mba ken Kristu ka ve tagher a mbamzeyol kpishi shighe u ve lu yesen ônov vev yô. Se kpa “ashighe a ican” ne aa fatyô u benden a vese. Nahan gba u mbamaren mba ken Kristu vea nôngo a akaa a vihin tsung a “tar u ainge ne” u ve a mi sha u vihin mbayev vev la. (Ef. 2:2, 3) Kpa mba hembe ityav mbin hanma shighe ga. Shighe u wan u i yese nan hen tsombor u Orkristu ka nana de u civir Yehova yô, mbamaren mba nan mba ve nôngo kwagh tsung ér vea yese nan ken mcivir u Yehova la ka ve “ya ican ken iyol” kpishi.—Anz. 17:25.

“Zegecan Una Er”

16. Ka “zegecan” u nyi Yesu tsengaôron kwagh u i?

¹⁶ Aluer or ngu yan ican ken ivese shin sha u yesen ônov je kpa, ican igen ngi van ken hemen i i hembe ngira yô. Shighe u Yesu lu ôron kwaghôron u profeti u sha kwagh u mve na man u mkurtar la, a kaa ér: “Zegecan una er, imbacan i hii er i gba tar la je zan zan ainge ne i lu a er mayange ga yô, man mayange kpaa ia kera shi er nahan kpaa ga.” (Mat. 24:3, 21) Ken masejime yô Yesu pase ér zegeikpelaior ia war “zegecan” ne. Kpa tar u Satan yô ua za hemen u nôngon ityav mbi masetyô a Mbashiada mba Yehova mba ve lun bem bem ne. Sha kpôô yô, shighe la a lu shighe u ican hen mbaganden man mbayev cii.

17. (a) Se fatyô u lun a vangertiôr sha kwagh u ken hemen sha ci u nyi? (b) Doo u se nengen ivese i eren man mar nena?

¹⁷ Nahan kpa, mayange se cia nen kwagh u a lu van ken hemen la ga. Mbamaren mba ve civir Yehova sha mimi yô vea fatyô u lun a vangertiôr ér ve kua mbayev vev mbakiriki cii vea war zegecan la. (Ôr Yesaia 26:20, 21; Sef. 2:2, 3; 1 Kor. 7:14) Kpa hegen yô, er se fe mbamtaver mba ken ayange a masejime ne nahan, kwagh ne a bende a gbenda u se henen sha kwagh u ivesegh man mar ken ayange a masejime ne. (2 Pet. 3:10-13) Aluer se er nahan yô, sea lu kwav shin sea zua ivese shi sea mar shin sea mar ga kpa, uma wase una va tiônnongo u Kristu man Yehova a iwuese kua icivir kpaa.

[Footnotes]

U Hiden Saven a Sav

• Doo u ikyaior i ken Kristu ia torough sha kwagh u ivesegh ga sha ci u nyi?

• Wan u yesen wa nyi man nyi kere?

• Mbakristu kpishi tsua ér vea lu kwav, shin vea mar ga sha ci u nyi?

• Mbamaren mba ken Kristu ka ve “ya ican ken iyol” nena?

[Study Questions]

[Picture on page 17]

Hemba doon u ikyaior i ken Kristu ia kegh zan zan ia kar kuman ve ia vôso kwase shin nom sha ci u nyi?

[Picture on page 18]

Nom nana wase kwase u nan u eren akaa a ken jijingi nena?

[Picture on page 19]

Mbakristu mbagen mba ve vese ayol a ve tsua ér vea mar ga sha ci u nyi?