Za Hemen U Vesen Ken Jijingi Sha U Dondon Ikyav I Paulu La
Za Hemen U Vesen Ken Jijingi Sha U Dondon Ikyav I Paulu La
“M nôngo ityav mbi dedoo ve. M kure ayem am vough, m saa a jighjigh u nan.”—2 TIM. 4:7.
1, 2. Saulu u Tarsu yange gema uma na nena, man lu tom u injaa u nyi hingir u erene?
SAULU u Tarsu lu a mfe kpishi shi taver ishima kpaa. Nahan kpa, ‘eren kwagh sha asaren a yolough.’ (Ef. 2:3) Yange va pase iyol na ken masejime ér un ngu “or u ityuhwan, man or u tôvon mbagenev a ican.”—1 Tim. 1:13.
2 Shighe kar yô, Saulu gema uma na, de aeren na a tse la, nahan nôngo kpoghuloo kera lu keren ‘mtsera na iyol na ga, kpa lu u mbagenev.’ (1 Kor. 10:33) Nahan hingir u eren a mba ngise tswamen ve la sha uee man sha dooshima kpaa. (Ôr 1 Mbatesalonika 2:7, 8.) A nger ér: “M hingir ortom . . . mo u m hembe gban ijime ken uicighanmbaiorov cii yô, i nam mrumun u sha mhôôn ne u ôron atôatyev Loho u Dedoo u mngee u Kristu A ngee a akaa i gande u tôvon la.”—Ef. 3:7, 8.
3. U timen sha uwashika mba Paulu kua ngeren mba ve er kwagh u tom na u pasen kwagh la vea wase se nena?
3 Saulu u i yilan un kpaa ér Paulu la seer vesen ken jijingi. (Aer. 13:9) Gbenda môm u se seer vesen ken mimi yô, ka u timen ken uwashika mba Paulu a nger la man akaa i nger sha kwagh u tom na la shi dondon un sha jighjigh na u nan la kpaa. (Ôr 1 Mbakorinte 11:1; Mbaheberu 13:7.) De se nenge er akaa ne aa mgbegha se se sôr aan a dedoo a henen kwagh ikyangegh se ver shi ior vea doo se ishima sha mimi shi se nengen ayol a ase sha gbenda u vough yô.
Gbenda u Paulu Henen Kwagh La
4, 5. Kwaghhenen u sha tseeneke yange wase Paulu nena?
4 Er Paulu lu Orfarishi u hen kwagh ‘sha ikyev i Gamaliel, i tese un atindi a uter doo doo’ yô, vande lun a mfe sha akaa a ken Ruamabera. (Aer. 22:1-3; Fil. 3:4-6) Yange eren batisema been yô maa “za ken Arabia,” alaghga lu ken Deserti u Ashiria gayô ken ningir tar u Arabia, u doo u gbidyen kwar sha kwagh yum la. (Gal. 1:17) A shi nan kpa Paulu soo u za henen sha avur a ruamabera a a tese ér Yesu ka Mesiya la zulee. Heela tseegh ga, Paulu shi soo u wan agoyol sha tom u ú lu keghen un la. (Ôr Aerenakaa 9:15, 16, 20, 22.) Paulu yange nôngo sha afatyô na cii gbidye kwar sha akaa a Aôndo.
5 Mfe man mkav u Paulu zua a mi sha u henen Ruamabera sha tseeneke na la wase un fa u tesen ior mimi tsema tsema. U tesen ikyav yô, shighe u Paulu lu ken shinagoge u ken Antioki u ken Pishidia la, yange ôr akaa ataan a i nger ken Ruamabera u ken Zwa Heberu a tesen ér Yesu ka Mesiya la jighilii. Paulu shi ôr kwagh ter Ruamabera u ken Zwa Heberu la acin imôngo. Er Paulu fa u pasen Bibilo sha gbenda u ua kuma or ken ishima yô, “Mbayuda mbagenev kpishi man shi mba ve gem ve hingir a hingir Mbayuda mba ve cie Aôndo, ve dondo Paulu man Barnaba” sha er vea seer henen kwagh u Yesu yô. (Aer. 13:14-44) Anyom nga kar imôngo yô, Mbayuda mba ve lu ken gar u Roma za hen ijiir i Paulu lu tsan la, nahan a gba pasen ve “inja i tartor u Aôndo, lu sendegh a ve sha kwagh u Yesu ken atindi a Mose kua uprofeti kpaa.”—Aer. 28:17, 22, 23.
6. Lu nyi i wase Paulu u tilen sha mimi shighe u lu yan ican laa?
6 Shighe u Paulu lu yan ican la kpa, a za hemen u timen ken Ruamabera nahan lu zuan a tahav ken Bibilo. (Heb. 4:12) Shighe u i wuhe Paulu ken Roma cii i va mase wuan un la, a tindi ér Timoteu a va un a “ityakerada . . . i i er sha akôv la.” (2 Tim. 4:13) Alaghga ityakerada ne lu Ruamabera u ken Zwa Heberu u Paulu henen a ishima na i môm yô. Paulu yange henen Bibilo hanma shighe cii ér una zua a mfe u Ruamabera, sha er una fatyô u tilen sha mimi yô.
7. Tese mbamtsera mba u fatyô u zuan a mi sha u henen Bibilo hanma shighe la.
7 Aluer se mba henen Bibilo hanma shighe shi gbidyen kwar sha kwagh u se hen la zulee yô, kwagh la una wase se se za hemen ken jijingi. (Heb. 5:12-14) Orpasalmi wa icam u tesen mluainja u Mkaanem ma Aôndo, ér: “Atindiakaa a sha zwa Wou hembam agbenger a zenaria man a azurfa udubu je. Atindi a Ou nam m hemba mbaihyomov av kwaghfan, gadia a nga a mo gbem je. M kôvor angahar a am kera sha hanma gbenda u ifer, sha er me kura mkaanem Ou yô.” (Ps. 119:72, 98, 101) Ú henen Bibilo hanma shighe kpa? Ú ngu wan agoyol sha tom u Aôndo ken tiônnongo sha u ôron Bibilo ayange ayange shi gbidyen kwar sha kwagh u ú er la kpa?
Saulu Hen u Soon Ior
8. Saulu eren a mba ve lu ken kwaghaôndo u Mbayuda ga la nena?
8 Cii man Saulu hingir Orkristu yô, lu a ishima i tseen sha kwaghaôndo na kpen kpen kpa kwagh gema gbaan un a ior mba ve lu ken kwaghaôndo u Mbayuda ga la ga. (Aer. 26:4, 5) Shighe u Mbayuda mbagenev lu tan Sefanu awen la kpa Saulu lumun ku na. Alaghga Saulu lu henen ér Sefanu kuma ku, nahan ku na ne taver un ishima u seer tôvon Mbakristu a ican. (Aer. 6:8-14; 7:54–8:1) Bibilo kaa ér: “Saulu . . . lu eren nongo u Kristu ican gba nyôron uya uya, kôron nomso man kasev, kpelan ve hen inya za wuhen ken gaadi.” (Aer. 8:3) Yange tôv “ve a ican ityô zan zan za ar ken agar a ken akuraior la kpaa.”—Aer. 26:11.
9. Kanyi yange i na ve Saulu gema gbenda u eren kwagh a ior laa?
9 Saulu yange lu yemen Damaseku sha u za tôvon mbahenen mba Kristu a ican, lu hen shighe la Ter Yesu ande hen a na ye. Iwanger i Wan u Aôndo i i mondo i kase Saulu la na yô a pir ashe, nahan gba u mbagenev vea wase un. Shighe u Yehova na Anania tahav ér a bugh Saulu ashe la nahan, Saulu de gbenda u yange vanden eren kwagh a mbagenev la kpum kpum. (Aer. 9:1-30) Saulu yange hingir Orkristu kera yô, a nôngo sha afatyô na cii ér una eren kwagh a ior cii sha gbenda u Yesu kpa eren la. Inja na yô, yange de u tswamen ior nahan hingir u lun “bem a ior cii.”—Ôr Mbaromanu 12:17-21.
10, 11. Paulu yange tese ior dooshima u mimi nena?
10 Paulu yange keren u lun ken bem a mbagenev tseegh ga. Yange soo u tesen ve dooshima u mimi, man tom u Mbakristu na un ian i eren kwagh ne. Paulu yange pase mba ken Ashia u Kiriki loho u dedoo shighe u due zende na u mishen u hiihii la. Er i hendan a Paulu man akar a na kpoghuloo nahan kpa, ve hemba veren ishima sha u wasen mba asema a mimi ér ve hingir Mbakristu. Yange ve hide ve za ken gar u Lisetera man Ikonium, shin er mbaahendanev mba ken agar ne nôngo u wuan Paulu nahan kpaa.—Aer. 13:1-3; 14:1-7, 19-23.
11 Shighe kar yô, Paulu man akar a na za ken gar u Filipi ken Masedonia u za keren mbaasemaamimi. Kwase ugen u nyôr nongo a Mbayuda yô, i yilan un ér Lidia, yange ungwa loho u dedoo maa hingir Kwasekristu. Mbaajiriv yange ve gbidye Paulu man Shila shi ve wuhe ve ken gaadi. Nahan kpa, Paulu pase orkurangaadi la loho u dedoo nahan un vea ya na cii ve er batisema ve hingir u civir Yehova.—Aer. 16:11-34.
12. Lu nyi i na ve Saulu u tswamen Mbakristu la hingir apostoli u Yesu Kristu, u lun a dooshima?
12 Er nan ve Saulu u tôvon Mbakristu a ican la hingir u lumun jighjigh u nan ve? Lu nyi i na ve or u tswamen Mbakristu la hingir apostoli u lun a bemshima shi eren a ior dedoo je wan uma na ikyo ga sha er una wase mbagenev ve fa mimi sha kwagh u Aôndo man Kristuu? Paulu iyol na kaa wener: “Aôndo . . . yilam sha mrumun u sha mhôôn, zum u i doo Un u pasen Wan Na hen a mo” yô. (Gal. 1:15, 16) Paulu shi nger Timoteu ér: “Ka nahan man i zungwem mhôônom ye, ka sha u Yesu Una tese ishimawan Na cii ken mo u m hembe ne, i̱ hingir mbagenev ikyav mba vea mase va nan Un jighjigh sha u zuan a uma u tsôron yô.” (1 Tim. 1:16) Yehova yange de Paulu kwaghbo na, shi er i yila un sha mlumun u sha mhôôn shi i zungwe un mhôônom yô, kwagh ne mgbegha un u tesen mbagenev dooshima sha u pasen ve loho u dedoo.
13. Kanyi ia mgbegha se u tesen mbagenev dooshima, man se er kwagh ne nena?
13 Se kpa Yehova den se asorabo ase kua mbamyen asev. (Ps. 103:8-14) Orpasalmi pine ér: “TERE, aluer Wea we aferakaa ikyo yô, ka an ma nan til sha, Tere?” (Ps. 130:3) A mhôônom ma Aôndo shio yô, ma i saan se iyol u civir Aôndo ga, shi ma se lu a ishimaveren i va zuan a uma u tsôron kpaa ga. Aôndo zungwe se mhôônom nger je gande. Nahan se lu nen a isharen i tesen mbagenev dooshima sha u pasen ve loho u dedoo shi tesen ve mimi shi taver mba ve civir Aôndo a vese imôngo la asema er Paulu kpa eren nahan.—Ôr Aerenakaa 14:21-23.
14. Se seer eren tom u pasen loho u dedoo nena?
14 Paulu yange soo u seer fan tom u pasen kwagh shi eren u tsema tsema kpaa, man ikyav i Yesu la kôr un ken ishima. Gbenda u vesen u Wan u Aôndo tesen ior dooshima yô, lu sha u pasen ve loho u dedoo. Yesu kaa ér: “Sunda ngee je, kpa mbasundan yô, mba di kpeghee tsô. Nahan yô, sôn nen Ter u sunda, A̱ tindi mbatomov ken sunda Na.” (Mat. 9:35-38) Paulu yange er sha msen u alaghga un iyol na kpa sôn Ter ér a tindi mbatomov la sha u eren tom u pasen loho u dedoo sha gbashima. Man we di ye? U fatyô u seer tsaase gbenda u ú pasen kwagh la kpa? Shin u fatyô u seer shighe u ú pasen loho u Tartor la nahan sôron ian i eren tom u pania kpa? Nahan de se tese nen mbagenev dooshima sha mimi sha u wasen ve ve ‘kusu kwaghôron u uma la gbang gbang.’—Fil. 2:16.
Gbenda u Paulu Nengen Iyol Na La
15. Paulu yange nengen iyol na hen atô u Mbakristu mbagenev nena?
15 Er Paulu lu eren tom na u Orkristu yô, a ver se ikyav i dedoo sha gbenda ugen kpaa. Paulu lu a ityom ken tiônnongo kpishi, nahan kpa fa wener ka sha mfe na man un zough a ityom shon ga, shi ver ishima u zuan a í kpaa ga. Yange fa ér ka mhôônom ma Aôndo zungwe un la na ve un zua a averen la ye. Paulu yange fa ér Mbakristu mbagenev kpa fa u pasen loho u dedoo u Tartor tsema tsema. Er lu sha ian i vesen ken tiônnongo nahan kpa, a hide a iyol na ijime.—Ôr 1 Mbakorinte 15:9-11.
16. Paulu yange hide a iyol na ijime sha ikyaa i icôngo nena?
16 Time ase sha gbenda u Paulu nenge sha zayol u yange due ken gar u Antioki u ken Shiria la. Tiônnongo u Kristu u ken gar la yange pav ker sha ikyaa i icôngo. (Aer. 14:26–15:2) Nahan er i tsua Paulu ér a hemen gbenda u pasen atôatyev loho u dedoo yô, alaghga hen ér un fa u eren kwagh a mba ve lu Mbayuda ga mbara tsema tsema, nahan una fatyô u sôron zayol la. (Ôr Mbagalatia 2:8, 9.) Nahan kpa, Paulu nôngo sha afatyô na cii kpa kan shio u sôron zayol la, tsô a hide a iyol na ijime, a za a zayol la hen mbahemenev mba shin tine mba ve lu ken Yerusalem la, vough er i vanden eren nahan. Er mbahemenev mba shin tine ungwa ikyaa la shi ve tsua kwagh u i gbe u a er la shi ve tindi Paulu ér a za ôr loho la yô, a lumun hanma kwagh u ve kure cii. (Aer. 15:22-31) Sha nahan yô, Paulu ‘hemen gbenda sha u nan mba ve civir Aôndo a na imôngo la icivir.’—Rom. 12:10b.
17, 18. (a) Paulu yange nengen mba ken tiônnongo nena? (b) Kwagh u mbatamen mba ken Efese er a Paulu la tese ér lu nyi oro?
17 Paulu u hiden a iyol na ijime la nenge ér un hemba anmgbianev nav mba ken tiônnongo ga, kpa ve doo un ishima tsung. Yange sugh iorov 20 sha ati ati ken mkur u washika na u nger hen Mbakristu mba ken Roma la. Ve mbagenev kpishi i ter ati a ve ma ijiir igen i môm ken Ruamabera ga, shi ka ve kpuaa tseegh ve lu a ityom i vesen ken tiônnongo ye. Kpa ve civir Yehova sha mimi, nahan ve doo Paulu ishima tsung.—Rom. 16:1-16.
18 Er Paulu hiden a iyol na ijime shi soon ior yô, a wase u taver atôônanongo kpishi. Shighe u zua vea mbatamen mba ken Efese sha kwa u masetyô yô, “ve kuve Paulu, ve gba susen un zwa. Kwagh u hemban vihin ve yum je yô, ka kwagh u a kaa er, mayange vea kera zua ishigh a na ga la.” Luun er yange una lu or u kenden a iyol na sha yô, mbatamen mbara ma er kwagh a na nahan ga.—Aer. 20:37, 38.
19. Se tese ser se mba ‘hidi a ayol a ase ijime’ sha gbenda u se eren kwagh a Mbakristu mbagenev la nena?
19 Mba i sar ve u zan ikyura ken jijingi cii ve hide a ayol a ve ijime er Paulu nahan. A wa Mbakristu kwagh ér: “De eren nen kwagh sha u wan ayol a en ikyo tseegh shin sha u keren icivir i gbilinigh kpaa ga, kpa hide nen ayol a en ijime; hanma or nana̱ nengen er orgen hemba nan yô.” (Fil. 2:3) Se dondo kwaghwan ne nena? Gbenda môm yô ka u lun ken ijoughave vea mbatamen mba ken tiônnongo wase shi dondon hemen ve shi lumun ajir a ve er la kpaa. (Ôr Mbaheberu 13:17.) Gbenda ugen yô ka u nan anmgbianev asev mba ken tiônnongo icivir. Ashighe kpishi atôônanongo a Mbashiada mba Yehova ka a lu a ior mba ve dugh ken ityar kposo kposo man akuraior kpa kposo kposo shi ve lamen ijô kposo kposo shi mbamlu vev kpa ve lu kwagh môm ga yô. Nahan doo u se kpa se hen u eren kwagh a ior cii sha dooshima, se sangen a sange ga, er Paulu kpa eren nahan. (Aer. 17:26; Rom. 12:10a) I taver se ishima ér se ‘rumun ayol a ase er Kristu kpaa A rumun se sha ci u iengem i Aôndo nahan.’—Rom. 15:7.
‘Gba Gesa u Ayem a Uma la sha Ishima i Taver’
20, 21. Kanyi ia wase se ve se gba ayem a uma u tsôron se kure voughloo?
20 A fatyô u karen uma u Orkristu sha gôgô-ayem u ior ve lu gban sha angahar yô. Paulu nger ér: “M nôngo ityav mbi dedoo ve. M kure ayem am vough, m saa a jighjigh u nan. Mase shin tsar u mhembe u perapera u i verem, u Ter Una nam sha iyange la yô, man ka mo tseegh ga kpa ka mba m-ande Na a doo ve la cii.”—2 Tim. 4:7, 8.
21 Aluer se dondo ikyav i Paulu la yô, se gba ayem a uma u tsôron ne se kure vough. (Heb. 12:1) Nahan yô, se za nen hemen u vesen ken jijingi sha u henen Bibilo ikyangegh hanma shighe shi mbagenev ve doo se ishima tsung shi se hide a ayol a ase ijime kpaa.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Paulu yange timen ken Ruamabera hanma shighe nahan kwagh ne wase un nena?
• Doo u Mbakristu mba mimi vea soo ior mbagenev tsung sha ci u nyi?
• Ka aeren a nyi i doo u ú lu a mi ve aa wase u u eren kwagh a ior cii sha dooshima, u sangen a sange ga?
• Ikyav i Paulu la ia wase ú u lun ken ijoughave vea mbatamen mba ken tiônnongo wou nena?
[Study Questions]
[Picture on page 23]
Zua a agee ken Ruamabera er Paulu nahan
[Picture on page 24]
Tese mbagenev dooshima sha u pasen ve loho u dedoo
[Picture on page 25]
Ú fa kwagh u yange na ve Paulu doo anmgbianev nav ishima kpa?