Lu A Mnenge U Ruamabera Sha Kwagh U Tweregh

“Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima sha ishima you cii, . . . kua sha agee ou cii.”—MAR. 12:30.

1. Aôndo yange wa ishima ér uumace ve lu nena?

 YEHOVA AÔNDO yange wa ishima ér uumace ve gbaan angev, ve kpeen ga. Yange ver Adam man Ifa ken sule u Eden ér ve̱ ‘sôron u shi ve̱ kuran u’ anyom 70 shin 80 nahan tseegh ga, kpa i̱ lu gbem sha won. (Gen. 2:8, 15; Ps. 90:10) Luun er yange vea ne Yehova jighjigh heregh shi vea de ér a̱ hemen ve yô, ma ve gba angev shi ma ve ya ican sha ci u iyolbeen shi ma ve kpe ga.

2, 3. (a) Takerada u Orpasenkwagh pase iyolbeen nena? (b) Ka ana nan ne ve ior cii ve lu kpen sha ci u isholibo i Adama, man a kar a i kera nena?

² Orpasenkwagh ityough 12 pase vighe vighe er orumace u nan yen ne ka nana bee iyol ve “ayange a bo” a va sha nan yô. (Ôr Orpasenkwagh 12:1-7.) Ijiir la kaa ér, ivu ngi er ka ikparen i “kon u amondi” nahan. Angahar di nga a hingir er “mbaageev” mba ve ngurum, ve lu kunden yô. Avur ne shi ôr kwagh u mba ve kenger sha aan, mba ime i we ve la, nahan kwagh ne pase er or ka nana beeyol ve nan kera nengen tsembelee ga yô. Er anyi a ken zwa kpa ka a tsua puru yô, “mbawuan sha nase” kpa “de tom ve, sha ci u ve ngee ga.”

³ Angahar a tenger man ashe a pirin kua anyi a tsuan ken zwa cii ka gbaaôndo ga. Ku u isholibo i Adam i ve se a mi la ka môm ken “aeren a diabolo” a Wan u Aôndo una ‘vihi kera’ sha ikyev i Tartor u Mesiya yô. Apostoli Yohane nger ér: “Ka nahan man i pase Wan u Aôndo ye, sha u vihin aeren a diabolo kera.”—1 Yoh. 3:8.

Ka Ieren i sha Gbaaôndo u Nengen sha Iyol Yase

4. Mbatomov mba Yehova mba nengen sha ayol a ve sha kwaghfan sha ci u nyi, kpa ka mfe u nyi ve lu a mini?

⁴ Hegen ne yô, er uumace ve lu vough ga yô, mbacivir Yehova kpa mba yan ican sha ci u angev man iyolbeen. U nengen sha iyol yase sha kwaghfan zum u se lu uange shin se bee iyol la ka kwagh u vough man u wasen se kpaa. Sha mimi yô, se soo u civir Yehova ‘sha agee ase cii.’ (Mar. 12:30) Er se nôngon ser se lu gbong gbong nahan kpa, doo u se fa ser mimi je, nyityô kwagh i se er cii kpa se fatyô u panden iyolbeen shin palegh hanma angev cii ga.

5. Se hen nyi sha gbenda u mbatomov mba Aôndo mbajighjigh mba tsuaa mbara nôngon a angev laa?

⁵ Mbacivir Yehova mbagenev kpishi yange gba u vea nôngo a angev. Epafroditu lu môm ken ve. (Fil. 2:25-27) Orgen yô, lu Timoteu, ortom u Paulu u mimi. Iyav nyoon un hanma shighe, tsô Paulu kaa a na ér a “maan wain côhin côhin.” (1 Tim. 5:23) Shi Paulu iyol na kpa ya ican sha ci u mzeyol ugen u yange kaa ér ka “saa ken iyol” na yô; alaghga ashe zaan un iyol  gayô ma angev mbu mbu lu a icigh hen shighe na la ga yô. (2 Kor. 12:7; Gal. 4:15; 6:11) Paulu yange zamber a Yehova acin imôngo sha ci u ‘saa na u ken iyol’ la. (Ôr Mbakorinte 12:8–10.) Saa u lu Paulu “ken iyol” la yange una lu nyi mzeyol je kpa, Aôndo kar a mi kera sha ivande ga, kpa a na un agee sha u a wa ishima a mi yô. Yehova yange tese agee a na sha u wasen Paulu ken isheer na la. Kwagh ne ngu a ityesen hen a vese je kpa?

De Henen sha Kwagh u Twersôron i Karen Ikyar Inya Ga

6, 7. Gba u se palegh ieren i henen sha kwagh u mkpeyol wase za karen ikyar inya la sha ci u nyi?

⁶ Er u fe nahan, Mbashiada mba Yehova mba eren twer kposo kposo. Hanma shighe yô, magazin wase u i yer ér Awake! la ka a ôr kwagh sha kwagh u twersôron. U ngu wer se ver a ver ma twersôron u se eren ga. Se wuese iwasen i mba fan twer ve wasen se la kpishi kua ijoughave ve la kpaa. Se fa er se fatyô u lun vough a angev shio hegen ga yô. Sha nahan yô ka a inja u se de akaa cii se ver ishima sha u sôron iyol yase ga. Se mba Mbakristu, nahan ieren yase i de lun er i ior mba ve “lu a ishimaverenkeghen ga” la ga. Gadia mba henen ér uma ne yô, ka un cii tsô je ne, nahan ka vea gba angev yô ve er nyityô twer cii. (Ef. 2:2, 12) Kpa se yô, se kange nen ishima ser mayange je se er kwagh u waren uma wase u hegen ne sha gbenda u Yehova una venda se ga, gadia se na jighjigh ser aluer se za hemen u civir Aôndo sha mimi yô, una na se “uma u a lu uma jim la,” ka uma u tsôron ken tar u he u a tende zwa a mi je la.—1 Tim. 6:12, 19; 2 Pet. 3:13.

⁷ Kwagh ugen u a ne ve i doo u se ver ishima sha kwagh u mkpeyol wase je a kar ikyaa inya ga yô, ka sha ci u kwagh ne una na se hingir mba wan ayol a ase ikyo tseegh. Paulu yange wa Mbafilipi kwagh ér ve palegh ieren ne. A kaa ér: “Hanma or nana de kera waan akaa a nan iyol i nan ikyo tseegh ga, kpa nana wa akaa a mbagenev ikyo kpaa.” (Fil. 2:4) Kwaghbo ngu sha u nengen sha iyol yase sha gbenda u vough ga, kpa er se we anmgbianev asev ikyo kua mba se pasen ve “Loho u Dedoo u tartor” la yô, doo u se de akaa cii se ver ishima u sôron iyol yase ga.—Mat. 24:14.

8. Aluer se mba henen sha kwagh u mkpeyol wase karen ikyar inya yô kwagh la una mgbegha se u eren nyi?

⁸ Kwaghbo u a lu sha kwagh ne yô, alaghga ishimanyian i Orkristu nan lu a mi sha kwagh u mkpeyol u nan la ia na yô nana gema tom u Tartor nana nôngor kera. Shi aluer kwagh u tweregh hingir se tamenkwagh yô, alaghga se gba kighir mbagenev ser ve lumun twer u sha ishima yase shin ma kwaghyan u una bee ve angev yô. Nenge kwagh u Paulu a we sha kwagh ne ne, wener: “Kar . . . fa akaa a a hembe lun a inja yô, nahan né lu wang né lu a acôghol a wan iyol ga sha iyange i Kristu.”—Fil. 1:10.

Kanyi i Hembe Lun a Inja?

9. Kwagh môm ken akaa a a hembe lun a inja a i doo u se hungur ga yô kanyi man ka sha ci u nyi?

⁹ Aluer se mba hemban veren ishima sha akaa a a hembe lun a inja la yô, se hemba lun a shighe u eren tom u wasen ior ser ve ya ikyar i dedoo vea Yehova, tom u se lu eren sha u pasen ior Mkaanem ma Aôndo ne. Tom ne ngu ve se a mbamtsera kua mba se tesen ve Mkaanem ma Aôndo la kpaa. (Anz. 17:22; 1 Tim. 4:15, 16) Magazin u Iyoukura man Awake! ka a ôr kwagh u anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ve gbe angev kpoghuloo yô sha ashighe ashighe. Ashighe agen ngeren mban ka ve pase er anmgbianev ve lu nôngon a mbamzeyol vev man er ve lu wasen mbagenev u fan Yehova kua uityendezwa nav mba doon tsung mbara sha afatyô ve cii yô, shi ka ve ôr er kwagh la a wase ve ve ker cio u hungur a mbamzeyol vev sha anshighe kpuaa yô. *

10. Doo u se ver ishima sha imba twer i se tsough u eren la sha ci u nyi?

 ¹⁰ Gba u hanma Orkristu u nan lu uange yô, nana “tôô ikyav mbi nan iyol i nan” sha u tsuan twer u nana sôr yô. (Gal. 6:5) Kpa doo u se umbur ser, nyityô twer u se tsough u eren cii Yehova ngu nengen. Er se we Mkaanem ma Aôndo ikyo yô, kwagh ne a̱ wase se u palegh nyityô twersôron u ua na se per tindi u Bibilo shin se vihi mlu wase vea Yehova cii, vough er mkor u se kor atindiakaa a Bibilo la a wasen se u ‘nyaghen awambe’ nahan. (Aer. 15:20) Igbenda i sôron twer igen ka i akombo. Ngise Yehova venda Mbaiserael mba hembanato, mba ve lu eren “iferkwagh” shin ve lu civir akombo la. A kaa ér: “Mayange shi de kera vaan nen a iniav sha lanshima ga; kwaghhumandoon kpaa kam kwagh u hôngorough je; uwer u he man iyange i memen, kua mlehe u sha mbamkohol kpaa—M kera fatyô u rumun iferkwagh a mkohol u iniongo imôngo ga.” (Yes. 1:13) Nahan aluer kwagh nyoon se yô, doo u se wa ikyo sha er se er kwagh u Aôndo una venda mbamsen asev ga shi se vihi ikyaryan yase vea na ga yô.—Ukwe. 3:44.

Gba u Se “Zenden Tsev Tsev” Keng

11, 12. Gba u se lu “tsev tsev” shighe u se lu tsuan twersôron sha ci u nyi?

¹¹ Zum u i vihi se iyol yô, doo u se ver ishima ser Yehova a bee se angev sha ivande ga, kpa se er nen msen a̱ na se kwaghfan sha er se sôr twer u dedoo yô. Shi se yar tom a akaawan a Ruamabera kua ishima i tsev tsev sha er se tsua twer u vough u se er yô. Aluer ka angev mbu vesen yô, hemba doon u nengen a mbatwerev kpishi, gadia Anzaakaa 15:22 kaa ér: “Mbaawashima ka ve bunde henpe idyu i teman i lu ga yô, kpa sha iwasen i mbawasenmhen imôngo la, ka ve lu taveraa.” Apostoli Paulu wa Mbakristu mba mimi kwagh ér: “Se̱ zenden tsev tsev man sha jighjigh man sha mciviraôndo kpaa ken tar u ainge ne.”—Titu 2:12.

¹² Kwagh u yange er kwase ugen u lu dedoo ga sha ayange a Yesu la ngu eren ior kpishi nyian. Marku 5:25, 26 kaa ér: “Kwase ugen u haan awambe anyom pue kar ahar, u a ya ican sha ikyev i mbatwerev imôngo, a vihi akaa a na cii, nahan kpaa lu un kposo ga, lu zan un a za hemen” tsô. Yange mhôônom kôr Yesu nahan a bee kwase la angev shi er kwagh a na sha mhôôn kpaa. (Mar. 5:27-34) Mbakristu mbagenev kera fa kwagh u vea er ga, nahan alaghga ishima ia mgbegha ve vea er twer u u per atindi a mcivir u mimi yô.

13, 14. (a) Satan una fatyô u yaren tom a twersôron u se tsough la u vihin jighjigh wase nena? (b) Doo u se palegh hanma kwagh u a biishi a ahir a eren sha ci u nyi?

¹³ Satan wa atseregh kpishi, ngu eren hanma kwagh u a fetyô cii sha er una urugh mbacivir Yehova ve undu mcivir u mimi yô. Ngu nôngon ér una mgbegha mbagenev ve er twer u azôv shin u akombo sha er una vihi jighjigh ve u nan yô, di vough er a lu zôhôn mbagenev sha idya man inyaregh ki keren kpoghuloo  nahan. Se mbá eren msen hen Yehova ser a̱ “yima se sha [ikyev i orbo, NW ]” shi a̱ “paa se sha hanma ifer cii,” nahan mayange se er nen ma kwagh môm u a bee a bee akombo shin ahir tsô kpaa ga, ka nahan man se wa ayol a ase sha ikyev i Satan ga ye.—Mat. 6:13; Titu 2:14.

¹⁴ Yehova yange kaa a Mbaiserael ér ve de kpehen ishor shin eren ahir ga. (Dut. 18:10–12) Paulu kaa ér “ahir a eren” ka ‘ieren i iyolough.’ (Gal. 5:19, 20) Heela tseegh ga, “mbaahiriv” vea nyôr ken tar u he u Yehova a lu van a mi la ga. (Mpa. 21:8) Sha kpôô yô, hanma kwagh u a gbe a biishi a ahir a eren cii ndôhôr Yehova ishima.

“Ior Cii Ve̱ Fa Ishimawan Yen Doo Doo”

15, 16. Kwaghfan ngu hange hange sha u tsuan twersôron sha ci u nyi, man ka kwaghwan u injaa u nyi yange mbahemenev mba shin tine mba sha derianyom u hiihii la wa?

¹⁵ Nahan yô, aluer ma twersôron shi u yô, de eren u ga. Kpa u ngu wer, aluer or fatyô u pasen gbenda u i eren ma twer ga yô maa ngula tese ér twer shon nungwa akombo sha mi ga. Saa se lu a kwaghfan u Aôndo shi se lu a mkav ve se kôr cio u eren twer sha gbenda u Ruamabera a lumun a mi ye. Anzaakaa ityough 3 wa se kwagh ér: “Suur sha TER a ishima you cii, de yier sha mkav wou ga. Umbur Un sha ijende you cii, Un kpaa Una kôôm igbenda you . . . waan kwaghfan u mimi ikyo man m-er u sha inja kpaa, ka nahan man vea hingir uma ken jijingi wou, man kwagh u hweegh sha mon wou kpaa ye.”—Anz. 3:5, 6, 21, 22.

¹⁶ Nahan, aluer se mba nôngon ser se lu gbong gbong se civir Aôndo kpa, doo u se wa ikyo sha er se sôr angev mbu mbu ker se shin se nôngo a iyolbeen sha gbenda u ishima ia vihi Aôndo a vese ga yô. Er se kor atindiakaa a Bibilo sha akaa agen nahan, sha kwagh u tweregh kpa se er nahan, ka nahan man ‘ior cii vea fa ishimawan yase doo doo’ ye. (Fil. 4:5) Mbahemenev mba shin tine mba ken derianyom u hiihii la yange ve nger Mbakristu mba tsuaa mbara washika ve wa ve kwagh ér ve nyagh akombo man awambe man idya. Ve taver ve ishima, ve kaa ér: “Aluer ne nyaghen akaa ne nahan yô, á kpe ne iyol je.” (Aer. 15:28, 29) Á kpe ve iyol nena?

Sôron Twer u Injaa Keghen Mkpeyol u Vough ken Hemen

17. Akaawan a ken Bibilo a se dondon la bende a mkpeyol wase nena?

¹⁷ Hanma wase nana pine iyol i nan ér: ‘M kav er i kpem iyol kpishi sha mkor u m kor tindi u Bibilo sha kwagh u awambe man idya i eren la kpa?’ Shi gema nenge ase er “se wanger . . . ayol a ase sha hanma kwagh u hôngorough u ken iyol kua ken jijingi” ve se zough a mbamtsera yô. (2 Kor. 7:1) Er se dondon kwaghwan u Bibilo sha u lun tsembelee yô, kwagh ne wase se u palegh iangev kpishi. Shi kpe se iyol, gadia se mba me taav man mcimbim ma bov ma ma a fatyô u vihin mlu wase vea Aôndo shi ma a vihi se iyol kpaa la ga. Shi nenge ase mbamtsera mbagenev mba se zough a mi sha u yan kwagh shi man kwagh akuma akuma la. (Ôr Anzaakaa 23:20; Titu 2:2, 3.) Shi aluer se mba memen tsembelee shi se mba eren anumbe sha inja yô,  kwagh ne kpa una na se lu gbong gbong. Sha mimi yô, kpe se iyol sha igbenda kpishi kua sha mlu wase vea Aôndo kpaa, gadia se mba dondon kwaghwan u Bibilo.

18. Ka kwagh u hemban doon u nyi i doo u se hemba veren ishima sha mi, man ka kwaghôron u profeti u nyi sha kwagh u angev se cii se lu veren ashe a mini?

¹⁸ Kwagh u a hembe doon u se er yô, ka u veren ishima sha mkpeyol wase u ken jijingi shi taver ikyar i dedoo i se ye vea Ter wase u sha, u a lu Imbor i “uma” wase “u hegen ne kua uma u a lu van” ken tar u he u a tende zwa ér una na se la. (1 Tim. 4:8; Ps. 36:9) Ken tar u he u Aôndo la, ikyaryan yase vea Aôndo ia hemba taver a taver cii, shi una bee se nyityô uange cii, gadia una de se asorabo ase sha ci u nagh ku ipaa ku Yesu a ne la. Waniyôngo u Aôndo, Kristu Yesu una hemen se a za a vese hen “ambor a mngerem ma umam.” Aôndo kpa una ‘ese se mliam sha ashe kera cii.’ (Mpa. 7:14–17; 22:1, 2) Heela tseegh ga, kwaghôron u profeti u doon tsung u a kaa ér: “Ma or u nan tem ker kpaa nana kera kaa er: Kwagh nyoon mo, ga” la una kure a doo kpen kpen.—Yes. 33:24.

19. Er se lu nengen sha ayol a ase nahan kpa, ka ishimataver i nyi se lu a mini?

¹⁹ Se na jighjigh sér myom wase mgbôghom, shi se mba keghen shighe u Yehova una kar a angev man ku kera la. Kpa cii man shighe la a kuma yô, se fa ser Ter wase u dooshima una wase se u wan ishima a angev, gadia ‘ka Un A lu koson se ye.’ (1 Pet. 5:7) Yô, se sôron nen twer, kpa i lu sha gbenda u Mkaanem ma Aôndo ma lumun a mi la!

[Footnote]

U Hiden Saven a Sav

• Ka ana nan ne ve se lu gban angeva, man ka ana nana gema a yima se sha ikyev i kwaghbo?

• Er i lu gbaaôndo u henen sha kwagh u mkpeyol wase nahan kpa, kanyi i gbe u se palegha?

• Kwagh gba Yehova sha twersôron u se tsough la sha ci u nyi?

• Aluer se mba dondon akaawan a ken Bibilo yô kwagh la una bende a mkpeyol wase nena?

[Study Questions]

[Picture on page 23]

Yange i gba uumace ér ve gbaan angev shi ve beenyol ga

[Picture on page 25]

Ka i saan ior mba Yehova u pasen kwagh shin er ve lu a zayol u uange nahan kpaa