‘U Ngu Ortom U Mimi U Sha Mrumun U Sha Mhôôn U Aôndo’ Kpa?

“Doo nen ayol a en tsung sha dooshima, hemen nen sha u nan ior icivir.”—ROM. 12:10.

1. Mkaanem ma Aôndo taver se ishima ér nyi?

 MKAANEM ma Aôndo taver se ishima kwa kimbir kimbir ér, Yehova una wase se shighe u se yen ishima shin ishima i vihi se yô. U tesen ikyav yô, nenge mkaanem ma surun ishima man, ma kaa ér: “TER ka A kôr mba ve gbe la cii, kenden a mba ve lu ngugh ngugh la sha.” “Ka A sôr mba asema a vihi ve tsung la, A kange ve avav.” (Ps. 145:14; 147:3) Heela tseegh ga, Ter wase u sha la iyol na kaa ér: “Mo, TER, Aôndo wou, M kôr uwegh ough ku yanegh; M kaa a we Mer: De cie ga, M wasen we.”—Yes. 41:13.

2. Yehova wasen ior nav nena?

² Yehova, u a lu sha usha mba se nengen a mi ga la ‘kôron uwegh asegh’ nena? ‘Kenden a mba ve lu ngugh ngugh’ sha ci u ican la sha nena? Yehova Aôndo wasen se sha igbenda kposo kposo. Ikyav i tesen yô, ne ior nav “agee a hemban” la sha iwasen i icighan jijingi na. (2 Kor. 4:7; Yoh. 14:16, 17) Shi mbatomov mba Aôndo mba zough a agegh ken mkaanem ma taver ishima ma ma lu ken Bibilo, i i lu Mkaanem ma Aôndo a ne i nger la. (Heb. 4:12) Gbenda ugen kpa ngu, u Yehova a ne se agegh yôô? Se zua a mlumun sha mpin ne ken takerada u Peteru u Hiihii.

‘Aôndo Tese Mrumun u sha Mhôôn sha Igbenda Kposo Kposo’

3. (a) Kanyi apostoli Peteru a er sha kwagh u tôvacana? (b) Mkur u vegher u washika u Peteru hii ngeren la ôr ér nyi?

³ Shighe u apostoli Peteru lu lamen a Mbakristu mba i shigh ve mkurem la, kaa a ve ér mba a ityôkyaa i vesen i ember, sha ci u injar i vesen, ngi keghen ve. Shi a za hemen ér: “Hegen, aluer a gba nahan yô, ameen atô kposo kposo nga vihin ne asema sha anyangem kpeghee.” (1 Pet. 1:1-6) Ver ishima sha ishember i i kaa ér “kposo kposo” la. Ishember ne tese ér, ameen a a va ken gbenda môm tseegh ga. Peteru yange kaa ér ameen aa va sha igbenda kposo kposo maa de ér anmgbianev nav ve henen a hen ér vea fatyô u wan ishima a tôvacan mba vea tagher a mi la shin vea fatyô ga, ze ga. Nahan kpa, Peteru ôr ér Mbakristu vea fatyô u lun a vangertiôr ér Yehova una wase ve u wan ishima a nyityô ican i ve tagher a mi cii. A ôr mkaanem ma taver ishima mara ken vegher u masetyô u washika na, ape a er akaa sha kwagh u “mkur u akaa cii” la.—1 Pet. 4:7.

4. Kwagh u i er ken 1 Peteru 4:10 la taver se ishima sha ci u nyi?

⁴ Peteru nger ér: “Er hanma or nan ngohol iwua i sha mrumun u sha mhôôn nahan yô, eren nen ayol a en tom a mi er mbatomov mba mimi mba sha mrumun u sha mhôôn u Aôndo sha igbenda kposo kposo la nahan.” (1 Pet. 4:10) Heen kpa, Peteru yar tom a ishember i “kposo kposo” la. Ngu ôron ér, ‘Er tôvacan a ve sha igbenda kposo kposo nahan, kape mrumun u sha mhôôn u Aôndo kpa a ve sha igbenda kposo kposo je la.’ Kwaghôron ne ka u surun ishima sha ci u nyi? Sha ci u a tese ér nyityô ican i se lu yan cii, mrumun u sha mhôôn u Aôndo ngu, u una wase se u wan ishima a mi yô. Ú nenge er kwaghôron u Peteru  la a pase gbenda u Yehova a ne se mrumun u sha mhôôn kpa? Ne se un sha ikyev i anmgbianev asev mba ken Kristu.

“Eren Nen Ayol a En Tom”

5. (a) Gba u hanma Orkristu nana er nyi? (b) Ka mbampin mba nyi i gbe u se pinee?

⁵ Shighe u Peteru lu lamen a anmgbianev mba ken tiônnongo u Kristu la, kaa ér: “Kwagh u a hembe cii yô, doo nen ayol a en sha gbashima je.” Shi za hemen ér: “Er hanma or nan ngohol iwua . . . nahan yô, eren nen ayol a en tom a mi.” (1 Pet. 4:8, 10) Sha nahan yô, hanma or ken tiônnongo nan ngu a ian i taver anmgbianev mba ken Kristu asema. Yehova wa se kwagh u injaa sha ikyev man ka tom wase u nan mbagenev kwagh shon. Kanyi Yehova a ne se? Peteru kaa ér ka “iyua.” Iyua la kanyi? Man se yar tom a mi u eren ‘mbagenev tom’ nena?

6. Ka uiyua mba nyi nahan i ne Mbakristuu?

⁶ Mkaanem ma Aôndo kaa ér: “Hanma nagh ku dedoo man hanma iwua i vough kpaa ka Sha . . . ve dugh, ve senen ye.” (Yak. 1:17) Sha kpôô yô, uiyua mba Yehova a ne ior nav cii ka sha mrumun u sha mhôôn a ne ve ye. Iyua i vesen i Yehova a ne se yô, ka icighan jijingi na. Iyua ne ka i wase se u lun a aeren a Orkristu, er dooshima man ieren i dedoo man ishima i legh legh nahan. Aeren ne ka a mgbegha se nahan se er a anmgbianev asev sha dooshima shi i saan se iyol u wasen ve kpaa. Kwaghfan u mimi kua mfe cii ka iyua i dedoo i Aôndo a ne se sha ikyev i icighan jijingi na yô. (1 Kor. 2:10-16; Gal. 5:22, 23) Jighilii yô, se fatyô u nengen akaa a se lu a mi cii ser ka iyua i Aôndo a ne se yô, nahan se yar tom a mi u wuese Ter wase u sha la shi civir un kpaa. Aôndo na se tom u eren kwagh a mfe wase man aeren a ase a dedoo la sha u tesen anmgbianev asev mba ken Kristu mrumun u sha mhôôn u Aôndo.

‘Se Er Tom a Mi’ Nena?

7. (a) Ishember i “hanma or” la tese ér nyi? (b) Ka mbampin mba nyi i doo u se pine ayol a ase, man ka sha ci u nyi?

⁷ Peteru nger kwagh sha kwagh u uiyua mba se ngohol la ér: ‘Er hanma or nan ngohol iwua nahan yô, er tom a mi.’ Ishember i “hanma,” i Peteru a yar tom a mi la tese ér, aeren man tahav mbu se lu a mi la mbua lu kwagh môm ga, kua gbenda u se eren kwagh a tahav mbun kpaa. Nyityô iyua i or nan lu a mi cii, er nan ngohol i̱ kwagh môm a mbagenev ga nahan kpa, i wa se cii kwagh ér se ‘er tom a mi’ sha u eren mbagenev tom. Kwagh u i kaa ér ‘er tom a mi er mbatomov mba mimi’ la ka tindi.  Nahan yô, doo u se pine ayol a ase ser: ‘M yaren tom a iyua i i nem ne u taver mba nan jighjigh a mo imôngo ishima kpa?’ (Nenge 1 Timoteu 5:9, 10.) ‘Shin m yaren tom a tahav shin mfe u Yehova a nem la m keren mtsera wam sha u ombon uyôughyôughmbaakaav shin zan iti’? (1 Kor. 4:7) Aluer se yar tom a iyua i i ne se la se mba ‘eren mbagenev tom’ yô, se lu eren ishima i Yehova.—Anz. 19:17; ôr Mbaheberu 13:16.

8, 9. (a) Ka igbenda i nyi nahan Mbakristu ve eren anmgbianev vev tom sha tar ciilii? (b) Anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo wou mba wasen mbagenev nena?

⁸ Mkaanem ma Aôndo ôr igbenda kpishi i Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la er mbagenev tom yô. (Ôr Mbaromanu 15:25, 26; 2 Timoteu 1:16-18.) Nyian kpa, Mbakristu mba mimi mba yaren tom a iyua i i ne ve la u eren mbananjighjigh a ve imôngo tom a ishima môm, er i we tindi ér se eren nahan. Nenge ase igbenda i ve lu eren kwagh ne yô.

⁹ Anmgbianev kpishi ka ve vihi ahwa kpishi hanma uwer sha u wan ago a mbamkombo. Anmgbianev mban ka vea ôron akaa a injaa a ve zough a mi ken Bibilo ve i henen tswen la ken mbamkombo yô, kwaghôron ve la a taver tiônnongo cii asema u wan ishima a mbamzeyol. (1 Tim. 5:17) I fa anmgbianev mba nomso man mba kasev kpishi sha ieren ve i eren a mbagenev doo doo man sha mhôôn la. (Rom. 12:15) Anmgbianev mbagenev ka ve za sôr mba akaa a ze ve iyol ken ishima la shi ve er msen vea ve kpaa. (1 Tes. 5:14) Mbagenev di ka ve nger washika ve taver anmgbianev mba ken Kristu, mba ve lu wan ishima a atsan la asema. Heela tseegh ga, mbagenev ka ve wase anmgbianev mba ve lu uange la u zan mbamkombo mba tiônnongo. Shi aahe ka una er yô, Mbashiada mba Yehova udubu udubu ve wase anmgbianev vev u maan ayou a aahe a vihi la. Ieren i sha mhôôn man iwasen i anmgbianev mba nomso man mba kasev ka ve wase anmgbianev asev mbagenev la cii ka ieren i tesen ‘mrumun u sha mhôôn u Aôndo a tese sha igbenda kposo kposo’ yô.—Ôr 1 Peteru 4:11.

Ka Tom u Hana Ú Hembe Lun a Inja?

10. (a) Ka avegher a tom u Aôndo ahar a nyi Paulu yange ver ishima sha mini? (b) Se dondo ikyav na la nyian nena?

¹⁰ Aôndo na mbatomov nav iyua ér ve eren anmgbianev vev tom tseegh ga, kpa a wa ve tom u pasen loho u dedoo hen mbawanndor a ve kpaa. Apostoli Paulu yange fa er Yehova a ne un ityom i ihiar ne yô. Yange nger tiônnongo u Mbaefese washika sha kwagh u “tom u i we [un] sha ikyev” sha ci u “mrumun u sha mhôôn u Aôndo” la. (Ef. 3:2) Shi a akaa ér: “Aôndo nenge se kuma u á ver Loho u Dedoo sha ikyev yase.” (1 Tes. 2:4) Se fa ser Aôndo wa se tom u pasen kwagh u Tartor Na vough er Paulu kpa yange fa nahan. Aluer se mba eren tom u pasen kwagh ne sha gbashima yô, se mba dondon ikyav i Paulu a ver se, i eren tom u pasen loho u dedoo kpoghuloo ne. (Aer. 20:20, 21; 1 Kor. 11:1) Se fa ser, aluer se mba pasen loho u dedoo ne yô, se war uuma kpishi. Heela tseegh ga, se mba dondon Paulu sha u keren aan a nan anmgbianev asev mba ken Kristu “iwua i sha mrumun u sha mhôôn.”—Ôr Mbaromanu 1:11, 12; 10:13-15.

11. Doo u se nenge tom u pasen kwagh la man u taver anmgbianev asev asema la nena?

¹¹ Ken ityom i Mbakristu i ihiar ne, ka u hana u hembe lun a inja? Mpin ne ngu vough er u pinen kwagh u annyon nahan. Ka inja er se mba pinen ser, ka hanma kpelegh ku hembe lun a inja nahan? Mlumun u sha mpin ne ngu ilian ga cii. Cii man annyon a purugh tsembelee yô, saa una gbidye akper a ahar, a a lu a mi la sha inja man una pulugh ye. Se kpa, saa se er ityom i ihiar, i i ne Mbakristu la cii ve se lu Mbakristu mba mimi ye. Sha nahan yô, se nenge tom u pasen mbagenev loho u dedoo la man u taver anmgbianev asev asema la ser ka ityom ihiar tseegh tsô ga, kpa se nenge ser ka ityom i i gbe u se er yô, vough er Paulu man Peteru kpa yange ve nenge nahan. Sha nyi gbenda?

12. Se mba ikyagh ki tomov ken uwegh ku Yehova nena?

¹² Er se lu mbapasenkwagh yô, se mba yaren tom a igbenda i pasen kwagh i se fe cii sha er  se pase ior loho u dedoo u Tartor u Aôndo a kôr ve ken ishima yô. Aluer se mba eren nahan yô, se fatyô u geman ve hingir mbahenen mba Kristu. Heela tseegh ga, ka se yar tom a mfe wase man akaa a injaa agen a se lu a mi la sha u taver anmgbianev asev asema, lamen a ve kundu kundu shi wasen ve kpaa, sha nahan yô, se mba tesen ve mrumun u sha mhôôn u Aôndo. (Anz. 3:27; 12:25) Aluer se mba eren a ve nahan yô, se fatyô u wasen ve ser ve za hemen u lun mbahenen mba Kristu. Tom u pasen kwagh man u ‘eren mbagenev tom,’ u se eren ne ka ian i civirigh kpishi i lun ikyagh ki tomov ken uwegh ku Yehova.—Gal. 6:10.

“Doo Nen Ayol a En Tsung”

13. Aluer se de u ‘eren mbagenev’ tom yô, kanyi ia eree?

¹³ Paulu wa mbananjighjigh kwagh ér: “Doo nen ayol a en tsung sha dooshima, hemen nen sha u nan ior icivir.” (Rom. 12:10) Mdoo u anmgbianev ve doo se ishima la ka a mgbegha se, se lu mbatomov mba sha mrumun u sha mhôôn u Aôndo a ishima môm. Se fa ser, aluer Satan yange se u ‘eren mbagenev’ tom yô, una vihi mzough wase. (Kol. 3:14) Shi aluer se mba a dooshima ayol a ase ga yô, se kera fatyô u eren tom u pasen loho u dedoo sha gbashima ga. Satan fa ér saa una yange se u eren môm ken ityom i ihiar la ve una er kwagh u a soo la ye.

14. Ka sea ‘er mbagenev tom’ nahan ka an man an ka nan zua a iverene? Tese ikyav.

¹⁴ Aluer se mba ‘eren ayol a ase tom’ yô, mba ve ngohol mrumun u sha mhôôn la kua se mba se ne a na mbagenev mrumun u sha mhôôn la cii se zua a iwasen. (Anz. 11:25) U tesen ikyav yô, nenge kwagh u Ryan vea kwase na Roni, mba ve lu ken gar u Illinois, ken tar u Amerika la. Shighe u ve ungwa ér ijeverahumbe i i yer ér Hurricane Katrina la vihi Mbashiada mba Yehova uyaav uderi imôngo yô, mdoo u anmgbianev doo ve ishima la mgbegha ve, nahan ve de tom u ve lu eren la shi ve ter ya ve, ve yam mato u kiriki ve naha umai 900 ve yem ken gar u Louisiana sha u za wasen. Yange ve tsa ken tar ne je hemba inyom jimin, ve lu yaren tom a shighe ve man tahav vev kua akaa a ve sha u wasen anmgbianev vev. Ryan, u a lu anyom 29 la kaa ér: “Tom u wasen mbagenev shighe u aahe a er ne u wasem kpishi u hemban kporom ikyua a Yehova.” Shi a za hemen ér: “M nenge er Yehova a undun ior nav ga yô. Tom ú m er vea  anmgbianev mba beenyol la wasem u nengen sha anmgbianev av sha inja. Shi m fa er ityom i lu kpishi sha ci u agumaior a ken nongo u Yehova yô.” Roni, u a lu anyom 25 la di kaa ér: “M wuese kpishi er m wa uwegh u wasen mbagenev nahan. Hemba saan mo iyol hegen a ashighe agen a ken uma wam cii. M fa je mer, ken anyom a a lu van la me zua a averen kpishi ken tom u injaa u m er ne.”

15. Er se lu mbatomov mba mrumun u sha mhôôn u Aôndo yô, ka ityôkyaa i vesen i nyi se lu a mi i zan hemen u eren mbagenev tomo?

¹⁵ Sha kpôô yô, ka sea kura tindi u Aôndo a we se ér, se pasen loho u dedoo shi se taver mbagenev asema la yô, hanma or cii nan zua a iveren. Mba ka sea wase ve la ka ve seer taver ken jijingi, man se ayol a a se di se gema se zua a msaanyol u or ka nan zua a mi sha u nan mbagenev kwagh la. (Aer. 20:35) Hanma or ka nana waan kwagh u orgen ikyo yô, tiônnongo jimin cii a seer lun ken mzough man ken dooshima. Heela tseegh ga, mdoo u mbagenev ve doo se ishima la ka a tese wang ér, se mba Mbakristu mba mimi. Yesu kaa ér: “Ka sha kwagh ne man ior cii vea kav er ne lu mbahenen Av ye, aluer ne doo ayol a en yô.” (Yoh. 13:35) U hemban cii yô, mbatomov mba Yehova ka vea taver mbagenev asema er Yehova a soo ér se eren nahan la yô, icivir cii i yem hen Yehova, Ter wase u dooshima la. Kwagh ne ka ityôkyaa i dedoo i se cii se za hemen u yaren tom a iyua i Aôndo a ne se la sha u ‘eren mbagenev tom, er se lu mbatomov mba mrumun u sha mhôôn u Aôndo’ yô! Ú za hemen u eren nahan kpa?—Ôr Mbaheberu 6:10.

Ú Umbur Kpa?

• Yehova wasen ior nav sha nyi igbenda?

• Ka nyi i we se sha ikyeve?

• Ka sha nyi igbenda nahan se eren anmgbianev asev tomo?

• Kanyi ia mgbegha se u yaren tom a iyua yase u ‘eren mbagenev tomo’?

[Mbampin Mba Ngeren u Henen]

[Foto u sha peeji 13]

Ú yaren tom a “iyua” you u eren mbagenev tom shin u eren akaa a ouwe?

[Foto u sha peeji 15]

Se mba pasen mbagenev loho u dedoo shi se mba wasen anmgbianev asev kpaa

[Foto u sha peeji 16]

Doo u se wuese anmgbianev mba ka ve na ayol a ve u wasen mbagenev shighe u aahe a er la