“Ortyom U Ter Ka A Haa Afo A Wa Mbacian Un Atô”

Kwaghôron u Christabel Connell

Yange se tume ityough nan Christopher mbamlumun sha mbampin mba lu pinen se ken Bibilo la, je yô se fa shighe u tugh ile gba ken atô ga; shi mô wase môm kpa nan ver ishima er Christopher lu nengen ken won sha windou fele fele ga. Ken masejime yô, a kende a kaa a vese ér, “Hegen ne fatyô u yemen kpa kwagh a er ne ga.” Maa a due a za ver se gbenda a nyôr pe se ver akeke ase la, a kaa a vese ér saa kper. Lu nyi nenge a mi ve cier un iyol kpishi yumu?

I MAREM hen tsombor u Earl, ken inyom i 1927, hen gar u Sheffield ken tar u Ingila, i yilan mo ér Christabel. Zum u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar la, bom vihi ya wase, nahan i yem a mo ér m za mase been makeranta vea ngô u mama wam. I za wam ken makeranta u Fada, nahan m shi pinen kasev mba hemen adua ityôkyaa i ifer man ipila i samber wuee yô. Kpa ve man ior mbagenev mba eren kwaghaôndo, mba m pine ve mpin ne cii kan shio u nan mo mlumun u kuman ken ato.

Shighe u Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar mbira bee la, m hingir kwase u wasen mbatwerev tom. Nahan m yem ken London m za hii u eren tom hen Iyouci i Gomoti igen ken gar u Paddington, kpa m nenge a ipila ken gar ne kpishi. Anmgbian wam u nomso u vesen yange yemen Ityav ken tar u Korea yô, m nenge ior nôngo num ikyua a iyouci i m eren tom her la cieryol kpishi. I gbidye orgen zan zan i pir un ashe, man or môm tsô za wase un ga. Hen shighe ne, mama wam zaan a mo hen ior mba kpehen asor, nahan kpa m lu a fa ityôkyaa i aferakaa a nger yum nahan ga.

I Taver Mo Ishima Ér M Hen Bibilo

Iyange igen yô, John, anmgbian wam u vesen u hingir Orshiada u Yehova yô, va sôr se hen ya. Nahan a pinem ér, “U fa er i hii ve akaa a bo ne a lu eren kpa?” M kaa mer “ei.” Tsô a bugh Bibilo a ôr Mpase 12:7-12. Nahan m mase fan er i lu Satan man azôv a na a ne ve ifer i dumbur shin tar yum yô. A wam kwagh ér m hen Bibilo. Nahan m dondo kwaghwan u na la, ica i gba ga maa m lumun mer i hen Bibilo a mo. Kpa hen shighe la m fatyô u eren Batisema ga, sha ci u m lu cian ior.—Anz. 29:25.

Anmgbian wam u kwase, Dorothy kpa hingir Kwaseshiada. Yange za mkohol u ityar ityar ken gar u New York (1953) vea shiôr na Bill Roberts, mba za hidi yô, m kaa a ve mer mo kpa m hen Bibilo. Tsô Bill pinem ér: “U ôr avur a Bibilo a a lu ken takerada u ú hen la kpa?” “U kpela hwange sha ajiir a a ne mbamlumun sha mbampin la kpa?” M kaan mer ei yô, a kaa ér, “Nahan yô, u ngu a hen Bibilo ga! Za kohol anmgbian u kwase u a hen kwagh a we la shi hide hii nen!” Hen shighe ne azôv hii u zan mo iyol. M umbur shighe u yange m sôn Yehova mer a  kuram shi a wasem me osough sha ikyev i azôv kera yô.

M Er Tom Pania ken Tar u Scotland man u Ireland

Yange m er batisema ken uwer u Janawari 16, 1954, m gema m bee tom u wasen mbatwerev tom la ken uwer u Mei, maa m hii pania ken uwer u Jun. Iwer ngi karen anigheni yô, i tindim ér m za er tom u ikpur pania ken gar u Grangemouth, ken tar u Scotland. Heela kpa m nenge mer mbatyomov mba Yehova ‘haa afo wam atô,’ gadia ijiir i m lu eren tom wam u pania her la lu ica hiinii.—Ps. 34:7.

Ken inyom i 1956 la, i kaa a mo ér m za pase kwagh ken tar u Ireland. I tindim vea anmgbianev mba kasev mbagenev uhar ken gar u Galway. Sha iyange i hiihii i m due kwaghpasen la, m za hen ya u pristi u ken adua u Fada. Ica i gbe ga yô, ordasenda va ande her, kôrom vea anmgbian u kwase u se due kwaghpasen imôngo la yem a vese sha tashan ve. A pine se ati ase man ijiir yase, se mba er un yô, a za tôô telefon fese a yila pristi la. Se ungwa a kaa ér, “Yes Father, m fa ijiir ve.” Lu pristi la tindi un ér a va kôr se ye! Ve kighir orya wase zan zan a zenda se hen ya na kera, nahan afishi a branci kaa ér se mough hen ijiir la kera. Iyange i se mough u yemen la, se za nyôr hen tashan u girgidogo fele ga, miniti kar pue cii ve se va nyôr ye. Kpa girgidogo lu her, orgen lu keghen her ér saa una nenge ér se nyôr girgidogo la keng keng. Yange se pase kwagh hen gar u Galway lahadi utar tseegh!

I hide i tindi se ken gar u Limerick, hen gar ne kpa Côôci i Fada lu a tahav her kpishi. Ior mba toron asema yange ve kohol ve lahan se. Ior kpishi lu cian u bughun ihinda lamen a vese. Inyom i môm ken ijime cii man se va heela yô, i vande gbidyen anmgbian ugen hen angar u Cloonlara, u lu ikyua a gar u Limerick la. Nahan yange se mba zough a Christopher, u se er kwagh na ken mhii la, shi kaan ér se hide se va na un mbalumun sha mbampin mba sha akaa a ken Bibilo, mba soo u pinen la yô, doo se kpishi. Shighe u se hide se lu va lamen a Christopher yô, fada ugen va nyôr her, kaa a na ér a zenda se se due kera. Christopher venda a na her, a kaa a na ér: “I lôhô kasev mban heen, shi ve mande uwegh sha hunda cii ve nyer ye. Kpa we yô, or lôhô u ga, uwegh kpa u mande sha hunda cii u nyer ga.” Tsô fada la kar due sha ishimavihin.

Fada shon maa za kohol ior ve lu va keghen se ken won ya u Christopher, kpa se fa ayasegh ga. Christopher fa er ior mbara lu mba wan tswam kpishi yô, ka nahan ve yange er kwagh u se ôr ken mhii u ngeren ne la ye. A timbir se zan zan ior mbara kar yemen. Ken masejime yô, se va ungwa ser i zenda un kua tsombor na cii hen ijiir la kera, ve mough ve yem twev ken tar u Ingila.

I Lôhôm Makeranta u Gileadi

Ken inyom i 1958 la, m lu wan agoyol u zan Mkohol u Ityar ityar u Divine Will ken gar u New York, maa m zua a washika u lôhôn mo ér m za makeranta u Gileadi vea klase u sha 33 la. Mba been mkohol la yô, m kera hide ken ya wam ga, m lu ken gar u Collingwood, Ontario, ken tar u Kanada, m lu pasen kwagh ker, m lu ker zan zan Makeranta u Gileadi kar hiin ken inyom i 1959. Kpa zum u m za mkohol la, m zua a Eric Connell. Yange fa mimi ken inyom i 1957 la shi hii tom pania ken inyom i 1958. Hii shighe u mkohol la bee, m yem ken Kanada la, lu ngeren mo washika hanma iyange, man ken shighe u m za makeranta u Gileadi la kpa lu ngeren mo her zan zan m kar been. M lu henen kwagh u una za hemen hen atô wase zum u me bee makeranta wam yô.

Makeranta u Gileadi u yange m za la lu kwagh u vesen ken uma wam kpen kpen. Anmgbian wam u kwase, Dorothy vea nom na kpa yange ve za makeranta ne a mo imôngo. Mba ngur ôron se ajiir a se yem tom mishen yô, i tindi un vea nom na ken tar u Portugal. Kwagh u kpiligh mo iyol yô, i tindim ken Ireland. Yange gba u me yem ijiir i môm vea anmgbian wam ga nahan, vihim kpishi! M pine môm ken anmgbianev mba ve tese se mbara aluer mea er ma kwagh u bo yô. Kpa a kaa ér, “Ei, we man ikyartom wou Eileen Mahoney cii ne lumun ner ne fatyô u yemen tom mishen hanma ijiir cii sha tar,” man sha kpôô yô, Ireland kpa ka ijiir igen sha tar.

M Hide ken Ireland

M hide m za nyôr ken tar u Ireland ken uwer u Agusutu 1959, maa i tindim ken Tiônnongo u Dun Laoghaire. Hen shighe ne Eric hide yem  ken tar u Ingila, nahan fe ér m ngu ikyua a na hegen yô, doo un kpishi. Un kpa yange soo u hingir ormishen. Nahan er tar u Ireland lu ijiir i i tindin mbamishen ker hanma shighe sha ayange la yô, a tsua ér una va er pania ken tar u Ireland. Tsô a mough a va ken Dun Laoghaire; mba ker ken inyom i 1961 yô, se vôso ayol a ase.

Iwer ngi kar ataratar yô, Eric er aikyôr sha agugu, vihi iyol kpishi. Igbôndotyo na ta kwe, mbatwerev je kpa lu henen a hen m-war na. A tsa ken iyouci usati utar maa i hungwa un, m mase va nengen sha a na ken ya zan zan kar taver un iyol. Nahan m za hemen u eren tom u pasen kwagh sha er tahav av mbu kom la.

Ken inyom i 1965 la, i tindi se hen tiônnongo ugen ken gar u Sligo, hen kpezegemnger hen atô u imbusutarimese man ityôtar i tar u Ireland. Tiônnongo ne lu a mbapasenkwagh anigheni tseegh. Anyom nga kar atar yô, se yem hen tiônnongo u cuku ugen ken gar u Londonderry, ica ken imbusutarimese. Iyange igen, se due kwaghpasen, se mba za hidi yô, i kase igyar yisa gbenda u yemen hen ya wase la. Ior mba ken imbusutarimese i tar u Ireland shi hii ayôôso. Agumaior a toron asema lu ngohol ior umato nanden. I pav gar la ker avegher ahar; vegher u môm lu u Mbaprotestanti, ugen di lu u Mbafada. Yange i lumun ér or a mough vegher ugen a yem ken ugen ga.

Se Lu hen Ijiir ne shi Se Lu Pasen Kwagh Her

Nahan kpa, tom wase u pasen kwagh ne lu zan a vese hanma ijiir cii. Hen shighe ne kpa se nenge ser mbatyomov haa afo wa se atô. Yange sea za hen ijiir man ayôôso a hii her yô, se undu ijiir shon fele, kpa ayôôso a panden yô, se hide se za her. Iyange igen, i lu eren ayôôso ikyua a ya wase, nanden akaa, ikyav lu hian ken iyou igen i teen ivue, bughur va tan sha windou wase. Tugh mbura cii se yav ga, se lu cian ser alaghga tsô ya wase una va gba usu. Se mough hen ijiir la kera ken inyom 1970, se yem ken Belfast, nahan se va mase ungwan ser peturuu yange yegh usu kôr sha iyou i teen ivue la, nahan ya u yange se vande lun her la kpa hia cica cii.

Sha shighe ugen la mo man anmgbian u kwase ugen se due kwaghpasen, nahan se nenge a iyôugh ki lun a ho ker sha windou ugen, cimin se kpishi. Kpa se yem kwagh wase ayasegh. Ica i gba ga maa iyôugh ki shonough bughur. Ior mba hen ijiir la mba ve due ve nenge a vese yô, ve hen ér ka se se hôn bom la ye! Maa anmgbian u kwase ugen u lu ya hen ningir shon yô yila se ér se va hen ya na. Ior mbara mba nengen nahan yô, ve mase lumun ér ka se se hen bom shon ga.

Ken inyom i 1971 la, se hide se za sôr anmgbian wase u kwase u ken Kristu ken Londonderry. Se mba er un gbenda u se kar, man er i yua u yô, a pine se ér, “Ior ve lu her gaa?” Se kaa ser, “Ve lu kpa ve bugh zwa a vese ga,” nahan kpiligh un iyol. Kpiligh un iyol sha ci u nyi? Sha ci u ayange kpuaa ken ijime, i ngohol ortwer man ordasenda ugen mato hen ijiir la i nande.

Ken inyom i 1972 la, se yem ken gar u Cork. Se mba moughon heela yô, se yem ken Naas, shi se mough heela se yem ken gar u Arklow. Ken masejime yô, ken inyom i 1987 la, i tindi se ken gar u Castlebar, man kape se lu zan zan nyian je la. Se wase u maan Iyou i Tartor hen ijiir ne, nahan doo se je zua ga. Ken inyom i 1999 la, angev kôr Eric kpoghuloo. Kpa sha iwasen i Yehova man dooshima u tiônnongo yô, shi m nenge sha a na zan zan kar taver un iyol.

Mo man Eric cii se za Makeranta u Henen Tom Pania kwagh har. Ngu ortamen her. Mo di m ngu a angev mbu sha ujuan, man i pavem ujuan mba sha iwange man mba sha anu cica cii. Er m wa ishima a ahendan a kwaghaôndo shi m pase kwagh sha ashighe a i eren ayôôso kpoghuloo nahan kpa, kwagh ugen u yange taver mo kpishi u eren yô, lu u den mato u nahan. Kwagh ne yange lu ikyaren hen a mo kpishi, sha ci u kera lu u me zenden sha ishima yam ga. Tiônnongo wasem kpishi sha u suen mo hanma shighe. M gema zenden a aga, man ka a gba u me za ape i we gban ica yô, m henda ikyekye-usu i lun akaver atar.

Kohol cii yô, mo man Eric se er tom u ikpur pania hemba anyom 100, man ken anyom ne cii se er tom u pania ken tar u Ireland anyom 98. Mhen u den tom sha ci u se bee iyol la va se ken ishima cuku tsô kpaa ga. Se mba suur sha ivande ga, kpa se na jighjigh ser mbatyomov mba Yehova mba ageev ‘haa afo wa mba ve cie Un shi ve civir un sha mimi la atô.’