Kanyi Me Na Yehova?

Kwaghôron u Ruth Danner

Ngôm yange a hôm kwagh a kaa ér inyom i 1933 lu inyom i vihin tsung: Gadia lu inyom i Hitler ya tor je la, shi popu yila inyom shon ér Icighan Inyom, shi lu inyom la kpa i marem ye.

MBAMAREN av yange ve lu hen geri Yutz, tiôntar u Lorraine ken tar u France, ikyua a ijootar i tar u France vea Jamani. Ken inyom i 1921 la, Ngôm u eren kwaghaôndo u Mbakatoliko la vôso Terem u eren kwaghaôndo u Mbaprotestanti la. Yange i mar Helen, anngôm u kwase u vesen la ken inyom i 1922, maa mbamaren av er un batisema ken Côôci i Mbakatoliko shighe u lu ankyundan la.

Sha iyange igen ken inyom i 1925 yô, Terem zua a takerada u ken zwa Jamani, iti i u ér The Harp of God. Er takerada la yô, a mase kaven ér un zua a mimi. Nahan a nger a pine iwasen hen mbagberen takerada la, ve di ve wase un u zuan a Bibelforscher, kape i yilan Mbashiada mba Yehova ken tar u Jamani hen shighe la je la. Terem zough a ve yô maa hii u pasen ior kwagh u lu henen la a atimbir shio. Kwagh ne doo Ngôm ga cii. Nahan a shi ôron a Terem ken zwa Jamani ér, “Er kwagh u ú soo cii, kpa de nyer nongo a Bibelforscher mbara ga!” Nahan kpa, Terem vande tsuan u dondon ve, nahan a er batisema ken inyom i 1927 la.

Kwagh ne na yô, ngô u Ngôm gba tuur Ngôm ér a pav ivaa. Nahan mba ze Adua u Fada iyange igen yô, Fada ta icin ken adua ér, “palegh nen Danner, profeti u aiegh la.” Mba dugh Adua mba hidi ken ya yô, ngô u Ngôm tile sha kpoyough u sha, tôô ityegh ki môôr faluwa shimi ker va ta Terem u lu shin inya la sha kwende. Er ityegh kira yuhwa kpishi yô, ki va ta Terem je kwende poso, mase shin di cuku tsô ma ki ta un sha ityou. Kwagh ne na yô, Ngôm nenge ér, ‘Kwaghaôndo u a ne ior ve hingir mbawuanior la ka u dedoo ga.’ Nahan a hii u ôron ityakerada i Mbashiada mba Yehova. Ica gba ga tsô Ngôm kav ér un zua a mimi, nahan a mase eren batisema ken inyom i 1929.

Mbamaren av yange ve nôngo sha afatyô ve jimin cii ér mo vea anngôm u kwase se fa ér Yehova ngu kpôô kpôô. Yange ve ôr se akaa a ior mba i er kwagh ve ken Bibilo la, vea been yô, ve pine se ér se pase ve er i hii ve ior mbara ve er akaa a yange ve er, i nger ken Bibilo la. Hen shighe ne, Terem lumun u yaren tom tugh shin aighkie ga, shin er kwagh ne na tsombor wase kera lu a inyaregh kpishi ga nahan kpaa. Yange soo u lun a shighe sha er una zaan mbamkombo mba Mbakristu shi una pasen kwagh shi una henen Bibilo vea tsombor na yô.

Ashighe a Ican Lu Mgbôhom

Mbamaren av yange ve lôhô mbakuran mba ningir sha kua mba eren tom shin Betel mba ken tar u Switzerland man France imôngo hen ya wase. Nahan hanma shighe yô, mbavannya mban ve ôron se atsan a anmgbianev asev mba ken tar u Jamani ve tagher a mi yô, man tar u Jamani lu ica a ya wase ga. Gomoti u Nazi lu kôron Mbashiada  mba Yehova za wuhen ken afo a mbakwarev shi ve lu paven mbayev a mbamaren vev mba ve lu Mbashiada mba Yehova la.

Nahan mo vea Helen se wa iyol se kegh a kegh u tagher a ican ken hemen. Mbamaren asev yange ve wase se u kôron avur a Bibilo a aa wase se la ken ityou. Yange ve kaa a vese ér: “Aluer ne fa kwagh u ne er ga yô, umbur nen Anzaakaa 3:​5, 6. Aluer ne mba cian ner ne va tagher a ameen ken makeranta yô, yar nen tom a 1 Mbakorinte 10:13. Aluer i pav ne a vese yô, kimbir nen Anzaakaa 18:10.” Yange m fa Pasalmi ityough 23 man 91 ken ityou, nahan m na jighjigh mer Yehova una kuram hanma shighe cii.

Ken inyom i 1940 la, Mbanazi lu hemen tar u Jamani, nahan ve ngohol tiôntar u Alsace-Lorraine hingir tar u Jamani, nahan gomoti u he la kaa ér mbakavenshigh cii ve nyôr pati u Nazi. Kpa Terem venda u nyôron, nahan udasenda mba i yer ér Gestapo la kaa ér aluer a nyôr pati la ga yô vea kôr un a za wuhe. Er Ngôm venda u koron yonofum i shojaa yô, un kpa udasenda mbara gba kaan ér vea kôr un a za wuhe.

Er m tagher a ameen ken makeranta yô, lum kwagh u ican kpishi. Hanma sev yô, i er msen ken klase wase sha ci u Hitler shi i penda uwegh sha icul i kaa ér “Heil Hitler” shi i wa icam i civir tar u Jamani, a nguren wan icam la yô, i naregh uwegh ku yanegh ken hemen. Mbamaren av yange ve wasem u tsaase imoshima yam, ve venda a venda a mo ér m de pende uwegh sha icul sha ci u Hitler ga ze. Kpa lu mo iyol yam je m venda u pendan uwegh agh sha icul sha u sughun Mbanazi ye. Nahan atica am a tam sambe shi ve tam mciem iyol ér vea zendam ken makeranta kera. Shighe u m lu anyom ataankarahar la, gba u me tile sha ishigh ki atica 12 a ken makeranta wam sha iyange igen. Nahan ve nôngo ér vea kighir mo m civir Hitler. Nahan kpa, sha tahav mbu Yehova yô m tile dông.

Nahan tica ugen u kwase hii u meen mo. A kaa a mo ér mo m ngu wanyemakeranta u fan takerada shi un soo kwagh wam kpishi, nahan aluer i zendam ken makeranta kera yô a vihi un kpishi. Tica ne kaa ér: “Saa u naregh uwegh ou keng ga. Kende ku sha teghelee tsô. Shi saa u kaa wer, ‘Heil Hitler’ keng ga. Mughur a mughur zwa tseegh.”

M er Ngôm kwagh u tica wam lu eren la yô, a umbur mo kwagh u mbayevikyaior mba Mbaheberu, mba tor u Babilon yange tim eev lu kighir ve ér ve civir, i er kwagh ve ken Bibilo la. Nahan Ngôm pinem ér, “Yange gba u vea er nyi?” M kaa mer, “Yange gba u vea gure inya. Kpa, luun er yange vea ngurum sha u wan akôv a ve hen shighe u gba u vea gure a civir eev mbura la nahan, yange ma lu sha mii?” Ngôm kaa a mo ér, “Tsua kwagh u ú hen wer ka u vough la.” Nahan m mase kangen ishima mer, me civir Yehova tswen, vough er Shaderaki man Meshaki kua Abedi-nego kpa er nahan.​—⁠Dan. 3:​1, 13-18.

Atica am yange zendam ken makeranta kwa imôngo, shi ve kaa ér vea pavem a mbamaren av kpaa. Kwagh ne yange zam iyol kpishi, kpa mbamaren av gba uwer u taver mo ishima ga. Yange mea moughon u zan makeranta yô, Ngôm a er msen a sôn Yehova ér a kuram. Yange m fa je mer Yehova una wasem me tile dông ken mimi. (2 Kor. 4:⁠7) Terem yange kaa a mo ér aluer i kighir mo ken makeranta kpishi yô, mo m hide ken ya. A kaa ér: “Ú doo se ishima. A lu nyi je ia er kpa, ú ngu wan wase u kwase her. Ka Yehova una kure kwagh wou ye.” Mkaanem mara yange ma taver mo ishima u tilen sha mimi dông.​—⁠Yobu 27:⁠5.

Udasenda mba i yer ér Gestapo mbara yange ve va hen ya wase puusu puusu sha u va keren ityakerada i Mbashiada mba Yehova shi tôvon mbamaren av. Yange ve kôr ngôm ve yem a na, ve za shi a na ahwa imôngo shi ve za yila terem kua anngôm u kwase la sha ajiir a ve a tom kpaa. Yange i taver mo u fan ihyongo i Ngôm una lu hen ya zum u me za hide makeranta yô. Kwase ugen u dondo ya a vese yô, yange a kaa a mo ashighe agen ér: “Ve kôr ngôu ve yem a mi.” Mea ungwan nahan yô, m yer ken iyou m gba pinen iyol yam mer: ‘Shin mba nan un atsan-o? Shi me tsa me nenge a na kpa-o?’

I Kura Se i Yem a Vese Ijiir Igen

Sha iyange i Janawari 28, 1943 la, udasenda mba i yer ér Gestapo la va hen ya wase sha use va nder se. Ve kaa a vese ér, aluer mbamaren av man anngôm u kwase la kua mo cii se nyôr pati u Mbanazi yô, a kura se a yem a vese ijiir igen ga. Yange ve na se ahwa atar ér se wa iyol i yemen ijiir igen. Kpa Ngôm vande wan iyol sha kwagh ne kegh a kegh, gadia a wa akondo kua Bibilo ken  ikpa yase ver a ver. Nahan se tôô shighe shon se er msen imôngo shi se taver ayol a ase asema kpaa. Terem umbur se ér, ‘kwagh môm una fatyô u paven se a dooshima u Aôndo ga.’​—⁠Rom. 8:​35-39.

Udasenda mbara yange ve hide ve va. Anmgbian u Kwase u beenyol ugen, u i yer un ér Anglade la una hungur mo ga cii, sha ci u yange kaa a vese a mliam ashe ér saa shighe gen. Udasenda mbara tôô se yem a vese hen tashan u girgidogo hen geri u Metz. Yange se tsa sha gbenda ayange atar, maa se za nyôr hen angeri u Kochlowice u lu ikyua a gar u Auschwitz ken tar u Poland la. Yange se tsa hen ijiir la iwer ihiar, maa i yem a vese hen geri u Gliwice, ijiir ne vande lun iyagh ki kwaghaôndo kpa i gema í hingir afo a mbatomov. Mbanazi kaa a vese ér, aluer hanmô wase nan wa uwegh shin takerada u tesen ér se nyiman jighjigh u nan wase yô, vea de se se yem shi vea na se akaa a ase. Terem man Ngôm venda, nahan udasenda mbara kaa ér, “Mayange ne kera nenge a ya wen ashe ga.”

Ka ker ken uwer u Jun yô, i yem a vese ken gar u Swietochlowice, ka heen kpa ityough hii u nanden mo ye, nyian kpa ki a de u nanden mo ga. Shi yange m zua a angev mbu sha akughur, nahan ortwer tsuwam akughur a icigh shio. Kpa kwagh gema er u doon yô, tom wam yange lu u zan mbakuran afo ityom, nahan i gba u me zaan hen ijiir i kaan bredi faa faa. Kwase ugen hen ijiir la naan mo kwaghyan.

Tsombor wase yange u lu paleghaa a mbakwarev mbagenev zan zan shighe la. Ken uwer u Oktober, 1943 yô, i yem a vesen ken afo a ken geri u Ząbkowice. Yange se tsa ken wuna vea ior mbagenev mba kuman er 60 nahan sha ugambe mba lun a pe yaven sha man shin, lu nomso man kasev kua mbayev mba kiriki. Udasenda mba yange i yilan ve ér SS mbara yange ve soo ér ma shighe môm kpa i de ne se kwaghyan u doon ga.

Er yange se ya ican kpishi nahan kpa, mayange se yina ishima ga. Se vande ôron kwagh u zegetom u pasen kwagh u ityav mbia bee ve a lu eren la ken Iyoukura. Nahan se fa ityôkyaa i se lu yan ican yô, shi se fa ser ica a kera gba ga tsô ican yase ia bee.

Er yange se ungwa ser akumautya a ityar i i lu nôngon ityav a Mbanazi la nga nyôron tar u Jamani yô, se fa je ser ityav mbi hemban Mbanazi. Er inyom i 1945 lu a gba ken atô ga la, udasenda mba i yilan ve ér SS mbara yevese undu afo. Sha iyange i Febewari 19 yô, ve kighir se ér se zende zende u kuman er ukilomita 240 nahan. Usati mba karen unyiin yô, se za nyôr hen geri u Steinfels ken tar u Jamani, nahan mbakuran afo mbara maa yem a vese hen ijiir i dughun akaa shin inya. Ior kpishi lu henen ér ka u a za wua se je la. Kpa akumautya a ityar i i lu nôngon ityav a Mbanazi la va ande her sha iyange la, nahan udasenda mba i yilan ve ér SS mbara yevese, ican yase cii maa bee.

 M Kure Mbaawashima Av

Yange i kôr se i yem a mi se tsa je kuma er anyom ahar man tioon nahan, kpa sha iyange i Mei 5, 1945 la se mase za nyôron hen ya wase hen geri u Yutz. Er se za nyôr yô, ya wase cii lu côugh côugh shi iusu kpa iv hen ya kpishi. Er hii ken uwer u Febewari u inyom shon je se musan akondo iyol ga yô, se kura utsembaakondov mbara se nande. M umbur er yange ngôm kaa a vese ér: “Iyange ne i lu ne iyange hemban doon cii. Se mba a kwagh môm ga. Akondo a se lu a mi iyol ne kpa ka a ase ga. Nahan kpa, se unyiin cii se tile dông zan zan se kar hiden. Se nyiman jighjigh u nan wase ga cii.”

Yange m tsa ken tar u Switzerland iwer itiar, ka taver mo iyol yô m hide m hii makeranta, m kera cian mer a va zendam ga. Hen shighe ne, se kumban vea anmgbianev asev mba ken Kristu shi se pasen kwagh gbar gbar kpaa. Yange m vande tôndon zwa a Yehova anyom kar ken ijime imôngo, nahan sha iyange i Agusutu 28, 1947 la m er batisema, m lu anyom 13 hen shighe la. Terem yange erem batisema shin Ifi u Moselle. Yange sarem u hiin pania ave ave la je, kpa Terem hanger ér saa mo m vande henen tomaveegh cii man me hii pania ye. Nahan m hen ikyekye i koron. Yange m hingir pania ken inyom i 1951, nahan i tindim hen geri u Thionville, m lu anyom 17 hen shighe ne.

Yange m za mkohol ken gar u Paris ken inyom shon, nahan m fiir foom u zan makeranta u mishen. Er m lu iyev yum yô, Anmgbian Nathan Knorr kaa ér una koso foom wam “zan zan me kar kuman.” Ken uwer u Jun, 1952 la, i lôhôm ér m za Makeranta u Bibilo u Watchtower u Gileadi u sha kwa 21 ken angeri u South Lansing, ken kpentar u New York, ken tar u Amerika.

Makeranta u Gileadi man Shighe u M Bee U La

Kera je kpa yange i taver mo u lamen a ior ken igbar ken zwa u ior av. Man hen shighe ne gema gba u me lamen a ior ken zwa Buter. Kwagh ne yange taver mo kpen kpen! Nahan kpa mbatesen se mbara wasem kpishi. Yange kunya a kôrom mo yô m se, nahan anmgbian ugen nam iti ér Kingdom Smile (Ahan a Tartor).

Yange i er iniongo i been makeranta sha iyange i Julai 19, 1953 ken agirigi u anumbegh u Yankee ken gar u New York. Mba been yô, i tindim ken gar u Paris vea Ida Candusso, (u i va hingir u yilan un ér Seignobos) la. Yange i cier mo iyol kpishi u pasen uzegembaiorov mba ken gar u Paris kwagh, kpa m hen Bibilo a ior kpishi mba ken gar u Paris mba ve hiden a ayol a ve ijime yô. Ken inyom i 1956 la Ida vôso nom, nahan ve yem ken veghertar u Afrika, kpa mo yô m lu ken gar u Paris heregh.

Ken inyom i 1960 la, m vôso anmgbian ugen u lu eren tom shin Betel yô, nahan i na se tom u ikpur pania ken gar u Chaumont man Vichy. Anyom nga karen ataan yô, m zua a angev mbu houghbar, nahan gba u me de tom pania. Kwagh ne vihim kpishi, sha ci u hii shighe u m lu iyev la je, m lu veren ishima u eren tom u pania a uma wam cii. Shighe kar yô, nomom undum yem za vôso kwase ugen. Kpa anmgbianev av mba nomso man mba kasev undum ken ashighe a taver tsung la ga, Yehova kpa za hemen u suen mo.​—⁠Ps. 68:⁠19.

Hegen m ngu ken gar u Louviers ken kpentar u Normandy, ikyua a afishi a branchi a ken tar u France la. Er m lu yan ican a angev nahan kpa, saan mo iyol er m nenge tom u Yehova a er ken uma wam yô. Ityesen i mbamaren av yange ve nam la wasem zan zan nyian kpaa. Mbamaren av tesem ér Yehova ka Or kpôô kpôô, u me fatyô u soon un shi lamen a na shi una fatyô u ungwan mbamsen av kpaa yô. Sha kpôô yô, “kanyi me na [Yehova] sha ci u akaa a Na a dedoo a A erem cii laa?”​—⁠Ps. 116:⁠12.

[Foto u sha peeji 5]

Shighe u m lu anyom ataratar la m lu a anar u kasen ahumbe

[Foto u sha peeji 5]

Mo vea mbamishen man upania ken tar u Luxembourg sha u pasen kwagh shighe u m lu anyom 16 la

[Foto u sha peeji 5]

Mo vea Terem man Ngôm sha mkohol u vesen ken inyom i 1953

[Foto u sha peeji 6]

“Saan mo iyol er Yehova a er tom ken uma wam yô”