“Lu Nen Bem A Ior Cii”
“Lu Nen Bem A Ior Cii”
“Aluer a fatyô yô, lu nen bem a ior cii ape kwagh wen a lu sha mi la.”—ROM. 12:18.
1, 2. (a) Yesu yange ta mbadondon un icin ér nyi? (b) Ka han se zua a kwaghwan sha kwagh u se er shighe u i lu tôvon se a icanaa?
YESU yange kaa a mbadondon nav ér akuraior cii aa tôv ve a ican, man yange pase ve ityôkyaa hen tugh mbu masetyô mbu kper nan i wua un la. A kaa a mbaapostoli nav ér: ‘Aluer nea lu ior i tar ne yô, ma ne lu kwagh u tar jim, ma ne doo tar ishima; kpa er ne lu ior i tar ne ga, Mo M gem M tsough ne shin tar ne kera yô, ka nahan man tar u ker ne ihyom ye.’—Yoh. 15:19.
2 Apostoli Paulu yange kav mimi u mkaanem ma Yesu mara. Paulu nger ken washika na u sha uhar hen Timoteu, ikyar na u tom u lu gumor la ér: “Kpa we u lu a mo mangeraa sha ityesen man ieren yam man ishimaveren yam man jighjigh u nan man ishima i wan man dooshima man ishima i taver man mtev u sha ican man atsan” a tserem cii. Paulu shi kaa ér: “Man mba i sar ve pe zenden sha mciviraôndo ken Kristu Yesu cii, á tôv ve a ican.” (2 Tim. 3:10-12) Ken ityough ki sha 12 ki washika u Paulu nger hen Mbakristu mba ken Roma la, a wa ve kwagh u vea er zum u i lu tôvon ve a ican yô. Mkaanem nam mara ma a wase se sha shighe u mkur ne.
“Ver Nen Ishima u Eren Akaa a Dedoo”
3, 4. Se dondo kwaghwan u a lu ken Mbaromanu 12:17 la: (a) hen ya u mpav a lu sha kwagh u kwaghaôndo la nena? (b) sha ieren yase a mbawanndor a vese nena?
3 Ôr Mbaromanu 12:17. Paulu pase ér zum u i er a vese caveraa yô, se de kimbin injô sha ieren i caveraa ga. Man hemba ka a inja u ungwan kwaghwan na ne hen tsombor u mbagenev ve lu mba civir Yehova ga yô. Ikyar u ken ivese u nan lu Orkristu shin Kwasekristu ka nan palegh u oron ikyar u nan u a lu Orkristu shin Kwasekristu ga la iyev sha iliam i dang shin ieren i dang. Kwagh u injaa dugh ken u “oron iyev i ifer sha ifer” la ga. Kpa imba ieren la ka i gema i na mtem a gba iyôgh.
4 Paulu tese kwagh u a hembe lun a inja u eren yô, ér: “Ver nen ishima u eren akaa a dedoo sha ishigh ki ior cii.” Hide hen ya yô, kwase u nan gbe shimi kur kur, nan eren a nom u nan dedoo zum u a lam dang sha jighjigh u nan u nan yô, nana fatyô u yangen ayôôso a ma a dugh hen atô ve la. (Anz. 31:12) Anmgbian ugen u a lu shin Betel hegen yô, iti na ér Carlos, a pase er ngô na yange hemba ahendan a ter na sha ieren i dedoo man u nengen sha ya tsembelee yô. “Ngô wase yange a taver se ishima ér se naan ter wase icivir. Shin er ishor i ngô wase yange a soo ér m gbidyen vea ter wase la lu i sha ishima yam ga nahan kpa, a hanger ér saa m gbidye i keng. Kpa ishor shon yange i na i saan ter wase iyol.” Ken masejime yô, ter wase va hii u henen Bibilo shi er batisema kpaa. Sha kwagh u eren “akaa a dedoo a ior cii” yô, Mbashiada mba Yehova ka ve wase mbawanndor a ve zum u aahe a er ve yô, man ashighe kpishi kwagh ne ka a kôôm mnenge u kpeegh u ior ve lu a mi sha Mbashiada mba Yehova la.
Er Se Sough Ahendan sha “Akausu a Kpenger Kpenger” Yô
5, 6. (a) Se haa orihyom akausu a kpenger kpenger sha ityou nena? (b) Tese ikyav i hen ityônya i i tese ér aluer se dondo kwaghwan u ken Mbaromanu 12:20 ve kwagh u injaa una due ker yô.
5 Ôr Mbaromanu 12:20. Zum u Paulu lu tsuan mkaanem ma i nger ken ivur ne la, a shi nan kpa, yange lu teren mkaanem ma ken Anzaakaa 25:21, 22 la. Ma kaa ér: “Aluer ijen ia kôr orihyom wou yô, na nan kwaghyan nana̱ ya, man aluer imura ia kôr nan kpaa, na nan mngerem nana̱ ma; gadia nahan yô, ú haa nan akausu a enger sha ityou je ve, TER kpaa Una na u injar.” Er kwaghwan u Paulu a we ken Mbaromanu ityough 12 la a tese nahan, Paulu yange lu kaan ér se haa mbaihyomov asev akausu a kpenger kpenger sha ityou sha u tsahan ve shin nan ve kunya ga. Kpa, takerada u Anzaakaa man mkaanem ma Paulu nger hen Mbakristu mba ken Roma la cii tese gbenda u yange i sôron myôm ma varen iwa a mi yô. Orbuter u tôvon sha akaa u ken derianyom u sha puetaankarunyiin u i yer un ér Charles Bridges la kaa ér: “Mba we a wa iyôgh ken usu tseegh tsô ga, kpa ka i cir akaausu sha iyôgh ki taver gbang gbang ki ka i taver u nelem ki la sha man shin inya cii. Ka ior mba ve cighir asema kpuaa tseegh, ka a zer wan ishima a ve shi a waan kanger a ve ga shi a tesen ve dooshima sha mimi je kpa ve gema ishima ga ye.”
6 Erdoo una fatyô kôron mbaahendanev sha mtema er “akausu a kpenger kpenger” nahan, man alaghga vea de u tswamen mbacivir Aôndo je kpaa. Aluer se mba eren a ior dedoo yô, vea hemba ngohol ior mba Yehova kua loho u Bibilo u ve pasen la kpaa. Apostoli Peteru nger ér: “Zende wen u hen atôatyev u̱ lu wanger wanger, sha u aluer mba lamen sha a ven er ka mbaaferev yô, ve̱ nenge aeren a en a dedoo man ve̱ civir Aôndo sha iyange i Una va sôron ne la.”—1 Pet. 2:12.
“Lu Nen Bem a Ior Cii”
7. Ka bem u nyi Kristu a ver mbahenen nava, man doo u una mgbegha se u eren nyi?
7 Ôr Mbaromanu 12:18. Hen aikighe u masetyô u Yesu lu vea mbaapostoli nav la, a kaa a ve ér: “M ngu veren ne bem, M ngu nan ne bem Wam.” (Yoh. 14:27) Bem u Kristu a ver mbahenen nav yô, ka mmemshima u ka ve lu a mi zum u ve kav ér ve doo Yehova Aôndo ishima kua Wan na u ishima ishima la. Bem u ken ishima ne a̱ mgbegha se u lun a mbagenev ken bem. Mbakristu mba mimi soo bem shi mba eren akaa a aa na ve u lun ken bem vea mbagenev yô.—Mat. 5:9.
8. Se lu mba van a bem hen tsombor man ken tiônnongo nena?
8 Gbenda môm u se fatyô u van a bem hen tsombor yô, ka u himen iyongo fese je er i fetyô la, a u den ér zayol la a seer kehen la. (Anz. 15:18; Ef. 4:26) Kape ken tiônnongo kpa i gbe u a lu je la. Apostoli Peteru tôô u keren bem la kar sha u or kuran nombor u nan la. (1 Pet. 3:10, 11) Yakobu kpa yange wa se kwagh ér se̱ kôr nombor wase tsaha shi se̱ palegh iyuhe shi se̱ de we iyol yase ikyo tseegh ga, been yô a nger ér: “Kpa kwaghfan u a dugh Sha yô, hiihii ka u wang, shi ka u bem kpaa, man u sar sar, man u norom ikyaa ga, a iv a mhôônom ma zungwen kua atam a dedoo, ka u sangen sha dooshima ga man shi u imangeregh kpaa ga. Ityamegh ki perapera yô, ka i lôô ki sha bem sha ci u mba ve ker num la.”—Yak. 3:17,18.
9. Zum u se lu keren u lun “bem a ior cii” yô, kanyi i doo u se lu a mi ken ishima?
9 Kwaghôron u Paulu u i nger ken Mbaromanu 12:18 la saa sha u keren bem hen ya man ken tiônnongo tseegh ga. A kaa ér se lu “bem a ior cii.” Kwagh ne wa mbawanndor a vese man mba se eren tom a ve imôngo man mba se ze makeranta a ve man mba se zough a ve ken tom u pasen kwagh la kpa ker. Nahan kpa, apostoli ne ndera kwaghwan na ér: “Aluer a fatyô yô . . . ape kwagh wen a lu sha mi la.” Kwagh ne tese ér gba u se nôngo sha afatyô wase cii se lu “bem a ior cii,” kpa u ngu wer ka u geman vendan a venda atindi a Aôndo a perapera la ga.
Ka Yehova Una Or Iyev Ye
10, 11. Se ‘na iyugh i Aôndo ian’ nena, man er nan ve i doo u se er nahana?
10 Ôr Mbaromanu 12:19. “Mbahendan kwagh” a vese kua tom wase man loho wase je kpa, doo u se ‘waan ishima’ a ve shi se eren kwagh a ve “sha ishima i legh legh.” (2 Tim. 2:23-25) Paulu wa Mbakristu kwagh ér ve de oron iyev ga, kpa ve ‘na iyugh . . . ian.’ Lu iyugh i an Paulu ôr kwagh u i heenee? Paulu lu kaan ér se gba a vihin ishima dang dang tsô ga. Nahan yô, ka iyugh i Aôndo ka se na i ian ye. Er se lu Mbakristu yô, se fa ser ka se i gbe u se or iyev ga. Orpasalmi yange nger ér: “De ishima i nyoon, de iyugh; ishima i̱ de vihin we ga, ka u nan or, ifer i eren tsô.” (Ps. 37:8) Solomon kpa wa se kwagh ér: “De kaan wer, me or iyev sha ifer, ga! Kegh TER, tsô Una yima u.”—Anz. 20:22.
11 Aluer mbahendan kwagh nzughul a vese kpa, kwagh u i doo u se er ve a gba sha gbir yô, ka u den ve a Yehova sha er una nenge a doo un yô, una tsaha ve sha shighe u a soo la yô. U tesen ér Paulu lu ôron kwagh u iyugh i Yehova yô, a kaa ér: “I nger ér: Ka Mo Me or iyev ye, ka Mo Me kimbi ye, kape Ter A kaa la.” (Nenge Duteronomi 32:35.) Aluer se mba keren u oron iyev yô, a tese ér se cihi kwagh, gadia se lu keren u eren kwagh u i lu Yehova tseegh a lu a ian i eren yô. Shi kwagh ne una tese ér se ban a jighjigh u nan sha ityendezwa i Yehova a er wener: “Ka Mo Me kimbi ye” la.
12. Ka hanma shighe a pase iyugh i Yehovaa, man a pase i nena?
12 Paulu vande kaan ken washika na u a nger hen Mbaromanu la ér: “Ka Sha man i lu pasen iyugh i Aôndo ye. Ngi van sha hanma mvende u i lu vendan Aôndo man sha hanma ifer i ior mba ve lu kighir mimi inya sha kwagh u ifer la.” (Rom. 1:18) Yehova una pase iyugh na Sha, sha ikyev i Wan na sha shighe u “zegecan” la. (Mpa. 7:14) Kwagh la una lu “ikyav i ijirôron i mimi i Aôndo,” er Paulu a pase ken washika na ugen u jijingi mgbegha un nger la nahan, ér: “Ka ikyav i ijirôron i mimi i Aôndo i tesen er ne kuma tartor u Aôndo u ne lu yan ican sha ci u u la. Gadia ka Aôndo kwagh u vough u oron mba ve lu tôvon ne a ican la iyev eren ve ican. Man ne mba i eren ne ican yô, Una na ne mmem a vese imôngo sha mpase u á va pase Ter Yesu Sha, a mbatyomov Nav mba ageev imôngo ken igyamusu; Una tsaha mba ve fe Aôndo ga man shi mba ve we Loho u Dedoo u Ter wase Yesu ikyo ga la kpaa.”—2 Tes. 1:5-8.
Hemba Kwaghbo sha Kwagh u Dedoo
13, 14. (a) Ka sea tagher a ahendan kpa i kpiligh se iyol ga sha ci u nyi? (b) Se ver mba ve tev se a ican la dedoo nena?
13 Ôr Mbaromanu 12:14, 21. Aluer se mba a vangertiôr ser Yehova una kure uityendezwa nav yô, se har iniôngon yase cii sha tom u a ne se, u pasen “loho u dedoo u tartor” tseren “tar cii” la. (Mat. 24:14) Se fa er tom wase u Mbakristu ne ua na ishima a vihi mbaihyomov asev ker yô, sha ci u Yesu yange wa kwagh ér: “akuraior cii aa kôr ne ihyom sha ci u iti Yam.” (Mat. 24:9) Nahan yô, ka sea tagher a ahendan kpa, ka kpiligh se iyol shin iyol ngi kpen se ga. Apostoli Peteru yange nger ér: “Ne mbadoon mo ishima, bocan u a ve sha a ven sha u karen ne a kar la, a̱ de kpiligh ne iyol er ka kwagh u cier iyol man a va tser ne ga. Kpa her ape ne nyôr nongo a Kristu ken atsan a Na yô, ember nen, sha er shighe u m-ande u iengem Na la kpaa né va ember tsung” yô.—1 Pet. 4:12, 13.
14 Ka a tôvon se a ican kpa, se mba ker mba ve lu tôvon se a ican mbara ihyom ga, kpa ka se gema se ker a ker gbenda u tesen ve, sha ci u se fa ser alaghga mbagenev vea lu eren se ican sha mlan. (2 Kor. 4:4) Ka se dondo kwaghwan u Paulu wa la, ér: “Veren nen mba ve tev ne a ican la dedoo. Veren nen ve dedoo de toho nen ve ga.” (Rom. 12:14) Gbenda môm u se veren mba ve tev se a ican la yô, ka u eren msen sha ci ve. Yesu yange kaa ken Ityesen na i sha Uwo ér: “Doo nen a mbaihyomov enev, eren nen a mba ve ker ne ihyom la dedoo; ver nen mba ve toho ne la dedoo; man eren nen msen sha ci u mba ve eren ne akaa a dang la.” (Luka 6:27, 28) Kwagh u er apostoli Paulu la na un u fan ér or u hendan kwagh nana fatyô u hingir orhenen u Kristu u mimi shi civir Aôndo sha gbashima. (Gal. 1:13-16, 23) Paulu kaa ken washika na ugen ér: “Ka a tuhwan se kpaa, se gema se naan iveren i dedoo. Ka a lu tôvon se a ican kpaa, se gba wan ishima tsô; ka a teren se sha dang kpaa, se gema se ôron kwagh bem bem.”—1 Kor. 4:12, 13.
15. Ka gbenda u nyi u hembe doon u hemban kwaghbo sha kwagh u dedoo?
15 Sha nahan yô, Orkristu u mimi nan eren sha mkaanem ma ma kur ivur i masetyô i ken Mbaromanu ityough 12 la. Ma kaa ér: “Kwaghbo a de hembe u ga, kpa we gema hemba kwaghbo sha kwagh u dedoo.” Ka Satan Diabolo a lu imbor i hanma kwaghbo ye. (Yoh. 8:44; 1 Yoh. 5:19) Ken mpase u sha mnenge u i na apostoli Yohane la, Yesu pase ér anmgbianev nav mba i shigh ve mkurem mbara “hemba [Satan] sha awambe a Waniyôngo man shi sha kwaghôron u shiada ve.” (Mpa. 12:11) Kwagh ne tese ér, gbenda u hemban doon u se hemba Satan kua ifer i a samber a mi sha tar la yô, ka u eren kwagh u dedoo ken tom wase u eren shiada shi pasen loho u dedoo u Tartor la.
Ember Nen sha Ishimaverenkeghen
16, 17. Mbaromanu ityough 12 tese se ér (a) doo u se er a uuma asev nena? (b) doo u se eren a mba ken tiônnongo nena? (c) doo u se eren a mba ve ne jighjigh a vese imôngo ga mbara nena?
16 Se time tiônôô sha Mbaromanu ityough 12, washika u Paulu nger hen Mbakristu mba ken Roma la, nahan a umbur se akaa kpishi. Se hen er i gbe u ior mba Yehova mba ve tsegh ayol a ve sha ci na cii vea gema ayol a ve, vea na Aôndo nagh ku uma yô, ka icighannagh je la. Er jijingi u Aôndo a mgbegh se yô, ka se na ayol a ase a mkighir shio sha ci u se fa ser mciviraôndo wase u ken jijingi la ka ishima i Aôndo sha a vese je la. Se iv a jijingi shi se mba yaren tom a uiyua mba se lu a mi kposo kposo la sha gbashima. Se mba civir un a iyol hiden a mi ijime shi se mba eren kwagh akuma akuma shi se mba nenge sha afatyô wase cii ser se lu ken mzough a anmgbianev asev kpaa. Se mba eren a mbavannya dedoo shi se mba tesen ser kwagh u ior gba se ishima kpaa.
17 Shi i wa se kwagh ken Mbaromanu ityough 12 sha ieren i i doo u se lu a mi shighe u i lu tôvon se a ican yô. I wa se kwagh ér se de oron iyev ga. Kpa se tese erdoo shighe u i lu tôvon se a ican yô. Shi aluer afatyô yô, se lu bem a ior cii, kpa se er kwagh ne a u peren atindiakaa a Bibilo shio. Gba u se lu a ieren ne hen tsombor man ken tiônnongo man hen mbawanndor a vese man ken makeranta kua ken tom u pasen kwagh kpaa. Zum u i lu tôvon se a ican je kpa, se nôngo kpoghuloo se hemba kwaghbo sha kwagh u dedoo, sha ci u se umbur ser ka Yehova una or iyev ye.
18. Ka akaawan atar a nyi a lu ken Mbaromanu ityough 12:12?
18 Ôr Mbaromanu 12:12. U seer sha kwaghwan u doon tsung ne yô, Paulu shi na akaawan atar a aa wase se yô. Er se fatyô u eren akaa ne a iwasen i Yehova shio ga yô, apostoli wa se kwagh ér, “taver nen ishima sha msen u eren.” Kwagh ne una wase se u dondon kwaghwan na u a dondo ne, ér: “waan nen ishima ken ican.” U masen yô, doo u se ver ishima sha uityendezwa mba Yehova, nahan se ‘ember sha ishimaverenkeghen’ i uma u tsôron, a lu sha shin a lu shin tar kpaa.
U Hiden Saven
• Zum u i lu tôvon se a ican yô, doo u se er nena?
• Ka sha igbenda i nyi nahan i doo u se ker beme, man se er kwagh ne nena?
• Er nan ve i doo u se ker u oron iyev ga?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Foto u sha peeji 8]
Aluer se mba wasen mbawanndor a vese yô, kwagh ne una wase u kôôm mnenge u kpeegh u ve lu a mi sha a vese kua tom wase la
[Foto u sha peeji 9]
U keren u van a bem ken tiônnongo kpa?