“Ne Mba Akar am”
“Ne Mba Akar am”
“Aluer ne eren kwagh u M we ne tindi sha mi yô, ne mba akar Am je.”—YOH. 15:14.
1, 2. (a) Lu ityom i nyi mbahenen mba Yesu erenee? (b) Ka hange hange u se ya ikyar a Yesu sha ci u nyi?
IOR mba ve tema sha kpoyou u sha vea Yesu la yange ve eren ityom kposo kposo. Peteru man Anderia mba ve lu anngôôv la lu ior mbakôronishu. Mateu di vande lun orngoholkpandegh, tom u ú ndôhôr Mbayuda ishima yum la. A shi nan kpa, mbagenev er Yakobu man Yohane nahan vande fan Yesu shighe u lu anye la je. Adooga mbagenev er Natanael nahan fa Yesu anyom kar ken ijime kpuaa tseegh. (Yoh. 1:43-50) Nahan kpa, mba ve lu hen tugh mbu injaa, mbu i er iniongo i Paseka ken Yerusalem la na jighjigh ér Yesu ngu Mesiya u ityendezwa la, Wan u Aôndo u uma. (Yoh. 6:68, 69) Yange a saan mbahenen mba Yesu iyol kpishi shighe u Yesu kaa a ve ér: “M yila ne Mer, akar, gadia akaa a M ongo hen Terem cii, M ôr ne a” la.—Yoh. 15:15.
2 Mkaanem ma Yesu ôr a mbaapostoli nav mba jighjigh mbara ma sha ci u Mbakristu mba i shigh ve mkurem, ve lu shin tar nyian la, kua akar a ve a a lu iyôngo igen la kpaa. (Yoh. 10:16) Sea eren nyi tom je kpa, se fatyô u zuan a ian i injaa i lun akar a Yesu. U se lun akar a Yesu la ka kwagh u vesen kpen kpen, sha ci u aluer se mba akar a Yesu yô, Yehova kpa se lu akar a na. Jighilii yô, se fatyô u kporom hen Yehova a u vanden kporom hen Kristu shio ga. (Ôr Yohane 14:6, 21.) Nahan kanyi i gbe u se er ve se ya ikyar a Yesu shi se za hemen u lun akar a na? Kpa cii man se time sha itinekwagh i vesen la yô, de se time sha ikyav i Yesu iyol na ver sha u lun ikyar i dedoo man kwagh u mbahenen nav ôr shi er sha ci u ngu ikyar i dedoo la.
Ikyav i Yesu Ver sha u Lun Ikyar i Dedoo La
3. Yange ior fa Yesu sha nyi?
3 Tor u fan kwagh, Solomon yange nger ér: “Ornyar . . . ka nan lu a ahuraior kpishi.” (Anz. 14:20) Mkaanem mara pase isharen i uumace mba ve yen ne ve lu a mi la, mba hembe soon u kôron ijende a or u nana wasen ve la, kpa mba soon u kôron ijende a or u a gba u vea naan nan iwasen la ga. Yesu lu a imba myen ne cuku cuku ga. Itizan i or shin yôughyôugh u nan cii kpa yange benden a na ga. Wanyekwaor u lun a inyaregh ugen yange doo Yesu ishima, shi Yesu lôhô un ér a va dondo sha a na kpaa. Nahan kpa, Yesu kaa a or la ér, a tee akaa a lu a mi la cii a na mbaatsanev. (Mar. 10:17-22; Luka 18:18, 23) Yange i fa Yesu a mbanyarev man mbaduenati ga, kpa i fa un ér ka ijende i mbaatsanev mba ior waan ve sha kwarkyaa ga la.—Mat. 11:19.
4. Se fatyô u kaan ser ahuraior a Yesu lu a mbamshi vev sha ci u nyi?
4 Sha kpôô yô, ior mba ve lu ahuraior a Yesu la kpa lu a mbamshi vev. Sha shighe ugen la, Peteru lu a mnenge u Aôndo sha kwagh ga. (Mat. 16:21-23) Yakobu man Yohane di tese ieren i keren akaa a vesen shighe u ve kaa ér Yesu a ver ajiir a injaa sha ci ve ken Tartor la. Ieren ve la i na ishima vihi mbaapostoli mbagenev, man u keren u lun orvesen la lu kwagh u ve vanden gban anyiman sha mi yô. Nahan kpa, Yesu wa ishima a ahuraior a na ne, shi nôngo u kôôm mhen ve la, shi ishima vihin un a ve fele ga.—Mat. 20:20-28.
5, 6. (a) Yesu za hemen u lun huror u mbaapostoli mbakpishiv sha ci u nyi? (b) Hii nan ve Yesu pav ijende a Yudaa?
5 Ikyar i Yesu ya vea uumace mba yinan mban ne yange i za hemen sha ci u a haa a haa iyol inya a ve shin a fa mbamyen vev ga ze. Kpa lu sha ci u Yesu hemban veren ishima sha mbaawashima vev mba dedoo man aeren a doon a ve lu a mi la. U tesen ikyav yô, u Peteru man Yakobu man Yohane ma ve sue Yesu shighe u lu yan ican la yô, ve de ve lu yaven a yav. Mbahenen mba Yesu mban yange ve va un ahenge je ka u tunan ga. Nahan kpa, Yesu kav er awashima ve la lu u bo ga yô, gadia a kaa ér: “Jijingi yô, lumun, kpa iyol yô, ngi a agee ga.”—Mat. 26:41.
6 Kpa Yuda Isekarioti yô, Yesu gema pav a pav ijende a na. Er lu inja er Yuda ngu huror u dedoo nahan kpa, Yesu kav er or u vande lun ikyar na u ishima ishima ne de ishima na i iv a mbamhen mba bov yô. Er Yuda ya ikyar a tar yô, a hingir u lun ihyom a Aôndo. (Yak. 4:4) Sha nahan yô, Yesu vande nan Yuda ian ér a yem cii ve mase pasen mbaapostoli nav mba jighjigh mbara ér mba akar a Na ye.—Yoh. 13:21-35.
7, 8. Yesu tese ér akar a na doo un ishima nena?
7 Yesu yange hemba veren ishima sha mbamyen mba akar a na a mimi ne ga, nahan ker kwagh u doon sha ci ve. U tesen ikyav yô, yange er msen hen Ter na ér a̱ kura ve shighe u vea tagher a mbamtaver yô. (Ôr Yohane 17:11.) Yesu waan ikyo sha mbamlu vev mba sha iyol mbara kpaa. (Mar. 6:30-32) Shi kwagh hemban gban un u ôron ve mhen na tseegh ga, kpa soon u ungwan mnenge ve shi fan ishima ve kpaa.—Mat. 16:13-16; 17:24-26.
8 Yesu yange er tom a uma na shi kpe sha ci u yiman akar a na. Sha kpôô yô, yange fa ér gba hange hange u una na uma na sha tindi sha u tseghan ijirôron i mimi i Ter na la. (Mat. 26:27, 28; Heb. 9:22, 28) Nahan kpa, Yesu na uma na sha u tesen dooshima na. Yesu kaa ér: “Or ngu a dooshima u a hembe ngun ga, je u or nana gbihi uma u nan sha ci u akar a nan.”—Yoh. 15:13.
Mbahenen Nenge Ikyar i Yesu Ya a Ve la Nena?
9, 10. Yange ior nengen mne u Yesu naan kwagh wuee la nena?
9 Yesu naan ior akaa kua shighe na, shi tesen ve dooshima wuee. Kwagh ne na yô, ior soo kwagh na kpishi, shi i doo ve u nan un kwagh kpaa. (Luka 8:1-3) Er Yesu fa kwagh ne nahan yô, a kaa ér: “Na nen, nahan ne kpaa á na ne; ikyaren i dedoo, i kindigh, i yegher, i ivin poo, á na i sha ikyum yen, gadia ikyaren i ne karen a mi ne, ka i á va kar ne sha min ye.”—Luka 6:38.
10 Kpa mbagenev yô zaan hen Yesu sha ci u mtsera u vea zua a mi hen a na la tseegh. Akar a Yesu a mimi ga ne yange undu un zum u ve kav inja i kwaghôron na ugen ga la. U ma ve na Yesu jighjigh shighe u ve kav inja i kwaghôron na ga la yô, ve de ve kure ikyaa fese, maa ve undu un je. Kpa mbaapostoli yô var a Yesu, nahan ve undu un ga. Ashighe kpishi i kar ikyar i ve ya vea Kristu la, kpa ve nôngo sha afatyô ve cii ve sue un sha ashighe a doon man a doon ga cii. (Ôr Yohane 6:26, 56, 60, 66-68.) Hen tugh mbu Yesu mbu masetyô shin tar la, a pase akar a na er ve doo un ishima yô, a kaa a ve ér: “Ka ne je ne taver ishima ne lu a Mo ken ameen a i lu meen Mo la cii ye.”—Luka 22:28.
11, 12. Yesu yange taver mbahenen nav asema nena, man ve di ve gema ve er nena?
11 Yesu wuese mbahenen nav er ve ye ikyar a na sha mimi yô, ica gba ga cii tsô ve kpa ve undu un. Yange ve de ér mcie u cian or la a kar a tile sha ityough ki dooshima u Kristu la sha anshighe kpuaa. Kwa ne kpa Yesu shi de ve asorabo a ve. Shighe u Yesu kpe shi i nder un la, a ande hen a ve shi a taver ve ishima, a kaa a ve ér mba akar a na her. Heela tseegh ga, yange na ve icighantom, ér ve za gema “akuraior cii a̱ hingir mbahenen” shi ve pase kwagh na “zan zan [i] ar ken ikighir i tar je.” (Mat. 28:19; Aer. 1:8) Nahan mbahenen mbara er nena?
12 Yange ve nôngo sha afatyô ve cii ve samber a loho u Tartor. Sha iwasen i icighan jijingi u Yehova yô, ica i gba ga tsô ve iv Yerusalem a ityesen ve. (Aer. 5:27-29) Yange a anger ve aa ku je kpa, ve gba uwer u kuran tindi u Yesu wa ve ér ve gema ior ve hingir mbahenen la ga. Yesu wa mbahenen nav tindi ne upuembaanyomov kar di kpuaa tsô maa apostoli Paulu kaa ér í yôô loho u dedoo ne “hen akaa a i gbe a sha won cii.” (Kol. 1:23) Sha kpôô yô, mbahenen mban tese ér ikyar i Yesu ya a ve la doo ve kpen kpen!
13. Mbahenen mba Yesu de ér atesen a na a bende a ve sha igbenda i nyi?
13 Ior mba ve va hingir mbahenen mbara kpa de ér atesen a Yesu a bende a ve. Yange gba u ve mbagenev vea de aeren man anza ve a tse la cii. Mbahenen mba hev mbagenev vande lun nomso mba yaven a nomso man mbadyarev man mbahundenmsôrom shin mbaiv. (1 Kor. 6:9-11) Mbagenev di gba u vea gema gbenda u ve nengen akuraior agen la. (Aer. 10:25-28) Nahan cii kpa, ve ungwa imo i Yesu. Yange ve er tseor kera ve gema ve haa orhe iyol. (Ef. 4:20-24) Kpa gema hoghol ve iyol a “mhen u Kristu,” ve hingir u fan shi dondon gbenda u Yesu henen sha kwagh man ieren na la cii.—1 Kor. 2:16.
Ikyar i Se Ye Vea Kristu Nyian La
14. Yesu tôndo zwa u eren nyi sha shighe u ‘mkurtara’?
14 Mbakristu kpishi mba ken derianyom u hiihii la fa Yesu tsembelee, shin ve nenge a na shighe u i nder un shin ku la. Se mba sha ian i nengen a Yesu ishigh a ishigh ga je ka u tunan ga. Tsô se er nan ve se ya ikyar a Kristuu? Gbenda môm u se fatyô u yan ikyar a Kristu yô, ka u dondon ityesen i wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh a lu nan se la cii, gadia ka anmgbianev mba Yesu mba i shigh ve mkurem, ve lu uma shin tar la ve kohol cii ve lu wanakiriki ne ye. Yesu tôndo zwa ér, sha shighe u “mkurtar” ne, una wa “akaa a na cii sha ikyev” i wanakiriki ne. (Mat. 24:3, 45-47) Nyian ne, ior kpishi mba i sar ve u yan ikyar a Kristu mba ken nongo u wanakiriki ne ga. Gbenda u ve nengen ityesen i wanakiriki u jighjigh a ne la ngu benden a ikyar i ve ye a Kristu la nena?
15. Kanyi ia tese ér or nan ngu iyôngo shin ivo?
15 Ôr Mateu 25:31-40. Yesu yila mba vea kohol cii vea lu wanakiriki u jighjigh la ér anmgbianev nav. Ken injakwagh i sha kwagh u paven iyôngo a ivo la, Yesu pase wang ér una tôô kwagh u se eren a anmgbianev nav la ér ka un je se lu eren a na ye. Jighilii yô, a kaa ér ka ieren i or a “mô ken anmgbianev [nav] mba hemban gban ijime” la ia tese ér nan ngu iyôngo shin ivo ye. Nahan yô, gbenda u vesen u mba ve lu veren ishima u va lun uma gbem sha won shin tar la ve tesen ér sar ve u ya ikyar a Kristu yô, ka u suen wanakiriki u jighjigh.
16, 17. Se tese ser se soo u yan ikyar a anmgbianev mba Kristu nena?
16 Aluer u ngu veren ishima u va lun uma gbem sha won shin tar ken Tartor u Aôndo yô, ú tese wer anmgbianev mba Kristu mbara mba akar a ou nena? De se time sha igbenda itiar i se er kwagh ne yô. Kwagh u hiihii yô, ka u eren tom u pasen kwagh sha gbashima. Kristu yange wa anmgbianev nav tindi ér ve pase loho u dedoo ve tser tar. (Mat. 24:14) Nahan kpa, a iwasen i akar a anmgbianev mba Kristu mba ve lu iyôngo igen la shio yô, ma i taver asande a anmgbianev mba Kristu mba ve lu shin tar nyian ne u eren tom ne kpen kpen. Jighilii yô, hanma kwa u mba ve lu iyôngo igen la ka vea er tom u pasen kwagh yô, ve lu wasen anmgbianev mba Kristu u kuren icighantom u i ne ve la. Kristu kua wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh cii mba a iwuese sha ieren i dedoo i ikyaryan ne.
17 Gbenda u sha uhar u mba ve lu iyôngo igen la vea wase anmgbianev mba Kristu yô, ka u suen tom u pasen kwagh ne sha inyar. Yesu wa mbadondon un kwagh ér ve kôr ijende sha “inyaregh ki ki lu perapera ga ne.” (Luka 16:9) Kpa u ngu wer ka u se fatyô u yamen ikyaryan vea Yesu shin Yehova sha inyar ga. Kpa aluer se mba suen akaa a Tartor sha inyaregh yasegh yô, se lu tesen ser se soo u yan ikyar a ve shi ve doo se ishima ka sha mkaan tseegh ga, kpa ka sha “ieren man sha mimi kpaa.” (1 Yoh. 3:16-18) Ka se sue tom ne sha inyar shighe u se lu eren tom u pasen kwagh la man shighe u se er iyua sha u maan shin sôron ajiir a ase a civir Aôndo la, kua shighe u se er iyua sha u suen tom u pasen kwagh u i lu eren tar sha won cii la. Iyua yase la ia kehe shin ia ndahar kpa, Yehova man Yesu cii vea wuese iyua i se ne sar sar la kpee.—2 Kor. 9:7.
18. Er nan ve i doo u se lumun kwaghwan u ken Bibilo u mbatamen mba ken tiônnongo ve we se laa?
18 Gbenda u sha utar u se cii se tese ser se mba akar a Kristu yô, ka sha u dondon ityesen i mbatamen mba ken tiônnongo. Ka icighan jijingi a ver mbatamen mban sha hemen u Kristu ye. (Ef. 5:23) Apostoli Paulu nger ér: “Ungwan nen imo i mbahemenev enev, hide nen a ayol a en ijime hen ve.” (Heb. 13:17) Alaghga a taver se u ngohol kwaghwan u ken Bibilo u mbatamen mba hen tiônnongo wase ve ne se la ashighe agen. Adooga tsô se fa mbamyen vev, nahan kwagh ne na yô, taver se u ngohol kwaghwan ve la. Nahan kpa, doo Kristu u a lu ityough ki nongo na la u yaren tom a ior mba ve yen mban. Nahan yô, gbenda u se nengen tahav vev la ngu benden a ikyar i se ye a Kristu la jighilii. Ka sea kera ver ishima sha mbamyen mba mbatamen ga, kpa a doo se u eren sha kwaghwan ve la yô, se lu tesen ser Kristu doo se ishima.
Ape Se Zua a Azende a Dedoo Yô
19, 20. Se fatyô u zuan a nyi ken tiônnongo, man kanyi se time sha mi ken ngeren u a dondo laa?
19 Ka sha ikyev i mbakuran mba lun a dooshima tseegh Yesu a nengen sha a vese ga, gadia a na se ungô mba ken jijingi man anmgbianev mba nomso man mba kasev ken tiônnongo. (Ôr Marku 10:29, 30.) Shighe u ú hii u henen kwagh vea nongo u Yehova la, mba hen tsombor wou yange ve er nena? Afaerenga yange ve sue iniongon i u lu nôngon wer u kporom hen Aôndo man Kristu la. Kpa Yesu ta se icin ér, ashighe agen yô “mba ken ya u or vea gema vea lu mbaihyomov mba nan je.” (Mat. 10:36) Doo se kpishi er se fe ser, se fatyô u zuan a ior ken tiônnongo mba vea hemba varen a vese a anmgbian u sha marami nahan!—Anz. 18:24.
20 Er ishughun i Paulu tindi tiônnongo u ken Roma, i lu ken mkur u washika u nger hen a ve la i tese nahan, yange ya ikyar a ior kpishi. (Rom. 16:8-16) Apostoli Yohane di kure washika na u sha utar la sha mkaanem man, ér: “Sugh ahuraior sha ati ati, nam.” (3 Yoh. 14) Un kpa yange lu a akar a dedoo kpishi. Se er nan ve se dondo ikyav i Yesu man mbahenen mba ken derianyom u hiihii la sha u yan ikyar i dedoo a anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ken tiônnongo shi kuran ikyaryan yase laa? Se na mlumun sha mpin ne ken ngeren u a dondo la.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Yesu ver se ikyav i lun ijende u dedoo nena?
• Mbahenen nengen ikyar i Yesu ya a ve la nena?
• Se tese ser se mba akar a Kristu nena?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Foto u sha peeji 14]
Kwagh yange gbaan Yesu sha mhen man mnenge u akar a na
[Foto u sha peeji 16]
Se tese ser se soo u lun akar a Kristu nena?