Ian You Ken Tiônnongo I Gba U Kwagh
Ian You Ken Tiônnongo I Gba U Kwagh
“Aôndo ver alegh ken iyol hanimôgh ser ser er i doo Un yô.”—1 KOR. 12:18.
1, 2. (a) Kanyi i tese ér hanma or ken tiônnongo yô nana fatyô u lun sha ian i ia gba nan kwagha? (b) Ka mbampin mba nyi se time sha mi ken ngeren nee?
HII sha ayange a Mbaiserael mba ngise mbara je, tiônnongo lu gbenda u vesen u Yehova nengen sha ior nav shi tesen ve kwagh u vea er yô. U tesen ikyav yô, zum u Mbaiserael hemba gar u Ai ityav, ngohol un la, Yosua “ôr akaaôron a tindigh cii, iveren kua ifan la, er i nger ken ruamabera u tindi la cii yô . . . sha ishigh ki mkohol [shin tiônnongo] u ior i Iserael.”—Yos. 8:34, 35.
2 Sha derianyom u hiihii la, apostoli Paulu kaa a Timoteu, u lu ortamen la ér tiônnongo shin nongo u Kristu ka “ya u Aôndo” shi “ka ityôgh man imagh ki mimi a suur sha mi yô.” (1 Tim. 3:15) “Ya” u aôndo nyian ne ka mzough u anmgbianev u Mbakristu mba mimi sha tar cii la. Ken washika u hiihii u Paulu nger hen Mbakorinte la, a tôô tiônnongo a kar sha iyol i or. A kaa ér, shin er hanma ilyeegh ki iyolough ki eren tom kposo a kigenegh nahan kpa, alegh cii nga hange hange. Paulu nger ér, “Aôndo ver alegh ken iyol hanimôgh ser ser er i doo un yô.” Shi a kaa ér, “man alegh a iyolough a i bee se er a yina icivir la, ka a je se hembe haan a icivir iyol ye, man alegh a ase a a doo ken igbar ga la, se mba hembe wuhan a iyol.” (1 Kor. 12:18, 23) Sha nahan yô, tom u ma orperapera nan eren ken ya u Aôndo la u hemba shin u yina sha u Orkristu u jighjigh ugen nan eren la ga. U kaha a kaha di kposo tsô. Nahan se er nan ve ian i se lu shami ken nongo u Aôndo la ia gba se kwagha? Ka akaa a nyi nahan aa fatyô u benden a ian i se lu shami laa? Man se er nan ve ‘ior cii vea nenge a mzehemen wase’?—1 Tim. 4:15.
Ian Yase Ia Gba Se Kwagh Nena?
3. Ka gbenda môm u nyi se fatyô u zuan a ian yase ken tiônnongo shi tesen ser i gba se kwagha?
3 Gbenda môm u se tese ser ian i se lu sha mi ken tiônnongo la gba se kwagh yô, ka u dondon kwagh u “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” kua anmgbianev mba shin tine, mba ve til sha ityough ki wanakiriki ne ve kaa ér se er la. (Ôr Mateu 24:45-47.) Doo u se tôv ayol a ase se nenge, aluer se mba dondon gbendatesen u nongo u wanakiriki ne yô. U tesen ikyav yô, ken anyom a karen ne, wanakiriki ne tese se er se wuhan iyol shi se eren hwe yô, man iemberyolough i í doo u se eren yô, man er se yaren tom a Intanet sha inja la kpaa. Se mba dondon kwaghwan ne vough vough sha er se vihi ikyaryan yase vea Aôndo ga kpa? Man kwaghwan u i we se ér se eren mcivir u hen tsombor hanma shighe la di ye? Se ngohol kwaghwan ne, nahan se ver iyange i môm sha ci u mcivir u hen tsombor wase vee? Aluer se mba kwav yô, se sôr shighe se ver sha u henen Bibilo vee? Yehova una ver se asange asange kua icombor jimin cii, aluer se mba dondon gbendatesen u wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh a lu nan se ne yô.
4. Doo u se ver ishima sha nyi zum u se lu tsuan kwagh u se er yôô?
4 Mbagen vea hen ér iemberyolough man iyolwuhan kua hwe u eren ka kwagh u hanmaor nana tsua a ishima i nan yô. Kpa Orkristu u nan tsegh iyol i nan shi ian i nan i ken tiônnongo i gbe nan kwagh yô, nan gbe tsuan u eren kwagh sha ci u kwagh la doo nan ishima yum ga. Doo u nana hemba veren ishima sha mnenge u Yehova sha kwagh u nan soo la, er i tese ken Bibilo i i lu Mkaanem nam la nahan. Loho u Bibilo u̱ lu ‘imenger i angahar a ase, man iwanger i gbenda wase kpaa.’ (Ps. 119:105) Shi aluer se gbidye kwar se nenge er kwagh u se tsough u eren la a bende a kwaghpasen wase man mbagenev ken tiônnongo kua mba ve lu ken tiônnongo ga la yô, se mba eren kwagh sha kwaghfan.—Ôr 2 Mbakorinte 6:3, 4.
5. Doo u se kura ayol a ase sha ieren i keren u lun sha tseeneke wase la sha ci u nyi?
5 “Jijingi u a lu eren tom hegen ken ônov mba ihyembeato” la samber je yô, ngu er ka ahumbe a se ôôn la nahan. (Ef. 2:2) Jijingi la una fatyô u mgbeghan se se hen ser saa se dondon gbendatesen u nongo u Yehova keng ga. Sha kpôô yô, se soo u lun er Diotrefe, u tamen doo un yum ve ‘lumun apostoli Yohane ga’ la nahan ga. (3 Yoh. 9, 10) Doo u se wa ikyo sha er se lu a ieren i keren u lun sha tseeneke wase la ken a vese ga yô. Nahan, sha mkaan shin sha ieren yase cii, mayange se tese ilyahan sha ior mba Yehova a lu eren tom a ve nyian sha u tesen se ne ga. (Num. 16:1-3) Kpa, se wa ikyo sha ian i se lu a mi i suen wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la. Doo u se nôngo ngeegh, se ungwan imo i mbahemenev mba ken tiônnongo wase, shi se hide a ayol a ase ijime hen a ve ga he?—Ôr Mbaheberu 13:7, 17.
6. Doo u se time sha mbamlu asev vighe vighe sha ci u nyi?
6 Gbenda ugen u se tese ser ian i se lu shami ken tiônnongo la gba se kwagh yô, ka u timen sha mbamlu asev vighe vighe shi nôngon sha afatyô wase cii ‘nan tom wase icivir’ shi van Yehova a icivir kpaa. (Rom. 11:13) Mbagenev yô, mba eren tom u pania u keke la. Mbagenev mba eren tom u mishen, mbagenev ka mbatamen mba sôron atôônanongo, man mbagenev di mba eren tom shin Betel sha ajiir kposo kposo sha tar. Anmgbianev mba nomso man mba kasev mbagenev kpishi mba wasen sha tom u maan Ayou a Tartor. Ior mba Yehova mba hemban iyenge mba nôngon sha afatyô ve cii sha u nengen sha icombor ve sha er vea civir Aôndo her yô, shi mba pasen kwagh kpoghuloo ken hanma sati. (Ôr Mbakolose 3:23, 24.) Se fatyô u lun a vangertiôr ser aluer se tange iyol ga, se na ayol a ase a mkighir shio u eren tom u Aôndo sha agee a ase cii yô, se lu a ian ken nongo na gbem.
Akaa a Ka a Bende a Ian i Se Lu Shami La
7. Pase er mbamlu asev vea fatyô u benden a ian i se lu shami ken tiônnongo la.
7 Doo u se time sha mbamlu asev vighe vighe, sha ci u vea fatyô u benden a kwagh u se eren ken tiônnongo la. U tesen ikyav yô, ian i anmgbian u nomso nan lu shami ken tiônnongo la kaha a i anmgbian u kwase nan lu shami la sha avegher agen. Anyom a or man gbong gbong u nan, kua mbamlu mbagenev ka ve fatyô u bende a tom u se eren ken mcivir u Yehova la. Anzaakaa 20:29 kaa ér: “Icivir i ikyaior ka agee a ve je, hwe u mbabeenyol yô, ka ivu.” Anmgbianev mba ken tiônnongo mba ve lu agumaior yô, vea hemba eren tom u ageegh a mbabeenyol sha ci u gbong gbong ve la, mbabeenyol di mba a iwasen hen tiônnongo kpishi sha ci u kwaghfan u ve lu a mi la. Kpa shi doo u se fa ser hanma kwagh u se fetyô u eren ken mcivir u Yehova cii yô, ka sha ci u mrumun u sha mhôôn u Aôndo la.—Aer. 14:26; Rom. 12:6-8.
8. Isharen ka i bende a tom u se eren ken tiônnongo la nana?
8 Kwagh u agumaukase ahar agen a lun ngô môm yange er la pase se kwagh ugen u ka a bende a ian i se lu shami ken tiônnongo yô. Ve cii ve bee kôleeji. Mbamlu vev kpa mba kwaghmôm. Mbamaren vev yange ve taver ve ishima ér ve er tom u pania u keke zum u vea bee kôleeji yô. Mba been kôleeji yô, u môm nyôr tom pania, ugen la di gba eren tom u uke. Er nan ve hanmô ve er kwagh u nan kposoo? Asaren a ve kaha. Nahan ken masejime yô, hanmô ve nan er kwagh u nan soo u eren la. Kape se kpishi kpa se eren la ga he? Doo u se hen sha kwagh u se soo u eren ken tom u Aôndo la tsung. Aluer gba u se nyôôso mbamlu asev ve se fatyô u seer shighe u se pasen kwagh la yô, se er nahan kpa?—2 Kor. 9:7.
9, 10. Aluer sar se u seer eren Yehova tom ga yô, doo u se er nena?
9 Man aluer kwagh ngu u taver se ishima ér se seer eren Yehova tom ga, nahan ka akaa a kiriki a se fetyô u eren ken tiônnongo la tseegh se eren di ye? Ken washika u Paulu nger hen Mbafilipi la, a kaa ér: “Gadia ka Aôndo je A lu eren tom ken a ven ye, sha u kwagh u a doo Un la a̱ sar ne, shi ne̱ eren sha mi kpaa.” Sha kpôô yô, Yehova una fatyô u eren tom ken a vese shi una bende a mbaawashima asev man asaren a ase kpaa.—Fil. 2:13; 4:13.
10 Nahan yô, doo u se sôn Yehova ser a wase se se lu a isharen i eren ishima na ga he? Tor Davidi u ngise hemen Mbaiserael la yange er kwagh nahan. Yange sôn ér: “TERE, nam, m̱ fa igbenda You, tesem ihiange You. Hemen mo ken mimi Wou, tesem, gadia ka We, U lu Aôndo u myem wam ye; ka We m shi veren ashe We didi ye.” (Ps. 25:4, 5) Se kpa se fatyô u sônon ser Yehova a na se isharen i eren kwagh u doon un. Ka sea hen er ka i lu Yehova Aôndo man Wan na ken ishima sha tom u se eren sha u kuren awashima ve la nahan, asema a ase a iv a iwuese kpen kpen. (Mat. 26:6-10; Luka 21:1-4) Iwuese i ka se lu a mi la ngi i mgbegha se se sôn Yehova ser a wase se se lu a isharen i seer eren un tom. Profeti Yesaia ver se ikyav sha imba ieren i i doo u se lu a mi yô. Zum u a ungwa Yehova lu kaan ér: “Ka an Me tindi nan, man ka an nana za sha ci Wasa?” yô, a kaa ér: “Mo ne, tindim.”—Yes. 6:8.
U Tese Mzehemen Wou Nana?
11. (a) Kanyi i gbe sha anmgbianev mba nomso ken tiônnongoo? (b) Anmgbian u nomso nana ker u aren sha aan a tom ken tiônnongo nana?
11 Ken inyom i tom i 2008 la, iyenge i ior mba i er ve batisema lu 289,678. Kwagh ne tese wang ér kwagh gba sha anmgbianev mba nomso kpishi mba vea hemen ken tiônnongo yô. Er kwagh a gbe sha anmgbianev mba nomso kpishi ne, kanyi i doo u vea eree? Doo u vea ker u aren sha akaa a i tese ken Ruamabera ér or nana ar shami ve nana kuma u lun diakon shin ortamen la. (1 Tim. 3:1-10, 12, 13; Titu 1:5-9) Anmgbian u nomso nana ker u lun a anza a Bibilo i tese la nena? Nana er kwagh ne sha u wan ikyo sha ityom i nan eren ken tiônnongo la shi nana nôngon kpoghuloo sha er nana gema nan mbamlumun sha mbampin ken mbamkombo sha gbenda u mbagenev vea zua a iwasen yô, shi kwagh u anmgbianev mbagenev ken tiônnongo kpa una gba nan ishima. Nana eren nahan yô, nan ngu tesen ér ian i nan ken tiônnongo gba nan kwagh.
12. Agumaior aa tese gbashima sha mcivir u mimi nana?
12 Kanyi anmgbianev mba nomso vea er, hemban je yô, agumaior, sha er vea za hemen ken tiônnongoo? Vea fatyô u nôngon kwagh kpoghuloo sha er vea vese ken “kwaghfan . . . man mkav u ken jijingi kpaa” yô. Vea er kwagh ne sha u zuan a mfe u ken Bibilo la. (Kol. 1:9) Aluer mba henen Mkaanem ma Aôndo sha gbashima shi mba wan zwa ken mbamkombo mba tiônnongo yô, vea fatyô u vesen ken kwaghfan man mkav u ken jijingi. Shi agumaior aa fatyô u nôngon sha er aa kuma u nyôron hen “hunda u vesen man u ageegh” u i bugh ken avegher kposo kposo a tom u eren hanma shighe la yô. (1 Kor. 16:9) Sha kpôô yô, u eren tom ken mcivir u Yehova hanma shighe la ka kwagh u van se a mkom man averen kpishi.—Ôr Orpasenkwagh 12:1.
13, 14. Anmgbianev mba kasev vea tese ér ian ve ken tiônnongo gba ve kwagh sha igbenda i nyi?
13 Anmgbianev mba kasev kpa vea tese ér ian i civirigh i ve lu a mi i kuren kwagh u i nger ken Pasalmi 68:11 la gba ve kwagh kpishi. Ivur la kaa ér: “Ka Ter man A kaa imo Na ye; kasev mba ve yôôn loho u dedoo ka ikyum i vesen.” Gbenda môm u vesen u anmgbianev mba kasev vea tese ér ve mba a iwuese sha ian ve ken tiônnongo yô, ka u nyôron iyol ken tom u geman ior hingir mbahenen la. (Mat. 28:19, 20) Sha nahan yô, anmgbianev ka vea pasen kwagh sha afatyô ve cii shi vea na ayol a ve sha ci u tom ne yô, kwagh ne a tese ér ian ve ken tiônnongo gba ve kwagh kpen kpen.
14 Zum u Paulu nger Titu washika la, a kaa ér: “Kape kasev mba tamen kpaa ve̱ lu la, mlu ve a̱ kuma icivir, . . . ve̱ tesen akaa a dedoo. Nahan man vea wa kasev mbakiriki kwagh er noov vev ve̱ doo ve asema kua shi ônov vev kpaa, ve̱ lu tsev tsev, ve̱ lu wang, ve̱ sôron uya vev, ve̱ eren dedoo, ve̱ ungwan imo i noov vev, sha u i̱ de lamen sha kwaghôron u Aôndo dang ga yô.” (Titu 2:3-5) Nenge inja er anmgbianev mba kasev mba vian ken jijingi ve lu a iwasen hen mbagenev ken tiônnongo ne sha wono! Ka ve ver mbagenev ikyav i dedoo shi ve tese ér ian ve ken tiônnongo gba ve kwagh sha u nan anmgbianev mba ve hemen ken tiônnongo la icivir, shi wuhan iyol sha inja, shi eren iemberyolough i dedoo kpaa.
15. Anmgbian u kwase u nan lu kwav yô nana fatyô u nôngon a mtswenem nena?
15 Ashighe agen yô, alaghga a lu ma anmgbian u kwase u nan lu a vôso nom ga la ican u wan ian i nan ken tiônnongo ikyo. Anmgbian u kwase ugen u imba kwagh ne er un yô kaa ér: “Ka wea lu kwav yô, ashighe agen mtswenem ma kôr u.” Nahan mba pin un er a ka a nôngo a mlu ne yô, a kaa ér: “Msen man Bibilo i henen ka i wasem u hiden wan ian yam ken tiônnongo ikyo. Ka m time sha gbenda u Yehova a nengen mo la. Nahan m nôngo mer me wase mbagenev ken tiônnongo. Kwagh ne ka a wasem m kera hen sha kwagh wam tseegh ga.” Pasalmi 32:8 ôr kwagh u Yehova yange kaa a Davidi yô, ér: “Me wase u henen; ishe Yam ia lu sha a we.” Sha kpôô yô, mbacivir Yehova cii kwagh ve gba un ishima, kua anmgbianev mba kasev mba ve lu kwav la kpaa, man una wase ve u wan ian ve ken tiônnongo ikyo kpaa.
De Te Ian You Kera Ga!
16, 17. (a) Er nan ve u lumun mlehe u Aôndo a lehe se ér se va lu ken nongo na la i lu kwagh u hemban doon u se tsuan u erene? (b) Se er nana ve se ta ian yase ken nongo u Yehova kera ga?
16 Yehova urugh hanma or u civir un cii nyôr a nan ken mlu u dedoo vea na. Yesu yange kaa ér: “Ma or nana fatyô u gban van her a mo ga, saa Ter u A tindim la, Una urugh nan.” (Yoh. 6:44) Yehova lôhô se ken atô u ior ubiliôn imôngo mba ve lu sha tar la ér se lu ken tiônnongo na nyian. Zum u se lumun mlehe ne la, se tsua u eren kwagh u hemban doon cii. Kwagh ne na yô uma wase hemba ngun a inja cii. Sha mimi yô, ian i se lu a mi ken tiônnongo ne na yô saan se iyol shi se zua a mkom kpaa.
17 Orpasalmi yange kaa ér: “TERE, iyou You i U tem ker la, doom ishima, kua ijiir henpe iengem You i lu la. Nguhar wam tile hen ijiir i shambe shambe; me wuese TER ken mbamkohol mba iorov je.” (Ps. 26:8, 12) Aôndo u mimi la ngu a ijiir sha ci u hanma wase ken nongo na. Aluer se za hemen u dondon gbendatesen u Aôndo, shi se uve ityough ken mcivir na yô, se ta ian yase i injaa, i se lu a mi ken nongo u Yehova la kera ga.
Baver We Kpa?
• Er nan ve i lu sha inja u kuren ikyaa ser Mbakristu cii mba a ian ken tiônnongoo?
• Se tese ser ian yase ken nongo u Aôndo gba se kwagh nana?
• Ka akaa a nyi a benden a ian i se lu a mi ken tiônnongo laa?
• Mbakristu mba ve lu agumaior kua mba ganden cii vea tese ér ian i ve lu a mi ken nongo u Aôndo la gba ve kwagh nena?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Foto u sha peeji 16]
Anmgbianev mba nomso vea er nan ve vea kuma u aren sha ityom i ken tiônnongoo?
[Foto u sha peeji 17]
Anmgbianev mba kasev vea tese ér ian ve ken tiônnongo gba ve kwagh nena?