Ker Iwasen I Yehova Sha Gbashima

“[Aôndo] ne mba ve lu keren Un la injar.” —HEB. 11:6.

1, 2. (a) Ior kpishi mba keren iveren i Aôndo nena? (b) Doo u se ker u zuan a iveren i Yehova sha ci u nyi?

 “AÔNDO a̱ ver u!” Ken ityar igen yô, ior ka vea fa or ga je kpa, ve ôr a nan nahan shighe u nan yesem yô. Mbahemenev mba ukwaghaôndo kposo kposo ka ve haa iveren sha ior kua inyam man akaa a á lu uma ga kpaa. Mbazendev vea fatyô u zan hen ajiir a kwaghaôndo agen sha ci u i kaa a ve ér vea za yô, vea zua a iveren her. Mbapatii kpa ka ve shi sônon iveren i Aôndo sha tar ve. U hen wer mbamsen mba sônon iveren mbara mba shaminii? Mba wasen je he? Ka an jim nan zough a iveren i Aôndo, man ka sha ci u nyi?

² Yehova yange tsengaôron ér ken ayange a masejime yô, una lu a ior mba lun wang shi lun ken bem, mba vea due ken akuraior cii, vea pase loho u dedoo u Tartor a ar ken ikighir i tar, shin er a kôr ve ihyom shi a hendan a ve nahan kpaa. (Yes. 2:2-4; Mat. 24:14; Mpa. 7:9, 14) Se mba se lumun u lun ken ior mba shon yô, se soo u lun a iveren i Aôndo, shi gba u se lu a i kpaa, sha ci u a i shio yô, mayange se za ikyura ga. (Ps. 127:1) Nahan kpa, se zua a iveren i Aôndo nena?

Averen Aa Va sha Mbaungwan Imo i Yehova

3. Mbaiserael yange vea ongo imo i Aôndo nahan, kanyi ma i ere?

³ Ôr Anzaakaa 10:6, 7. Shighe u kera shi ica ga u Mbaiserael vea nyôr ken Tar u Ityendezwa la, Yehova kaa a ve ér aluer ve ungwan imo na yô, una kura ve shi vea za ikyura kpishi. (Dut. 28:1, 2) Lu u ior mba Aôndo vea lu di a iveren  i Yehova tsô ga, kpa iveren na ia lu “sha ityough” vev. Mba vea ungwa imo na yô, lu u iveren la ia bunde ve mayange ga.

4. U ungwan imo i Aôndo sha mimi la wa nyi man nyi kere?

⁴ Lu u Mbaiserael vea ungwan imo i Aôndo nena? Atindi a Aôndo tese ér ishima ia vihi Aôndo, aluer ve kera civir un “a ishima i iember man i saan saan” ga yô. (Ôr Duteronomi 28:45-47.) Gba u se ungwan imo i Yehova di tsô ser a kaa ér se er nahan ga, gadia inyam kua azôv kpa vea fatyô u ungwan un sha imba gbenda la. (Mar. 1:27; Yak. 3:3) Aluer se mba ungwan imo i Aôndo sha mimi yô, a tese ér a doo se ishima. Nahan a saan se iyol sha ci u se na jighjigh ser atindi a Yehova yuhwa ga, shi “Un ne mba ve lu keren Un la injar.”—Heb. 11:6; 1 Yoh. 5:3.

5. Jighjigh u nan ityendezwa i Yehova la yange ma wase ior u dondon tindi u ken Duteronomi 15:7, 8 la nena?

⁵ Nenge ase er alaghga yange ior ungwan imo i Yehova sha u kuran tindi u i nger ken Duteronomi 15:7, 8 la, a jighjigh u nan ér vea zua a injar yô. (Ôr.) Adooga u̱ kuran tindi shon er ka sha mkighir la yange una pande a va mbaatsanev a mpever sha hiihii la, kpa ú hen wer kwagh la yange ma wase ior mba Aôndo u doon ayol a vee? U hemban cii je yô, kwagh ne yange ma tese ér mba a iwuese sha ian i ve lu a mi i kaven erdoo u Yehova la shi ve na jighjigh ér Yehova una nenge sha mbacivir un je he? Taver tsô! Aôndo yange fa asema a mba ve eren erdoo sha mimi la, nahan a tôndo zwa ér una ver tom ve kua hanma kwagh u ve ker ave sha mi cii dedoo. (Dut. 15:10) Mba ve na ityendezwa la jighjigh yô, lu u vea tese sha ieren, nahan kwagh ne ma gema ma va ve a averen kpishi.—Anz. 28:20.

6. Doo u Mbaheberu 11:6 una wase se u lun a vangertiôr ser nyi?

⁶ Dugh u nan jighjigh ér Yehova ne injar sha yô, Mbaheberu 11:6 shi pase ieren igen i í gbe u or a lu a mi ve nana zua a iveren i Aôndo yô. Umbur wer Yehova ne mba ve ‘lu keren Un [sha mimi] la’ injar. Ishember i ken zwa Grika i í ter heen ne tese ér gba u or a nôngo kwagh shi nana er kwagh ne sha gbashima. Doo u kwagh la ma a wase se u lun a vangertiôr ser iveren la ia bunde se mayange ga! Ka Aôndo u mimi tswen, “u A eren aie ga la,” iveren la i dugh hen a na ye. (Titu 1:2) Ken anyom a akar udubu udubu ne, a tese wener se fatyô u nan uityendezwa nav jighjigh. Mkaanem nam ma bundu ga, ka ma kure sha mi keng. (Yes. 55:11) Nahan se fatyô u lun a vangertiôr ser aluer se na un jighjigh sha mimi yô, una na se injar kpee.

7. Se er nan ve se zua a iveren sha ikyev i “vor” u Aberaham laa?

⁷ Ka Yesu a lu vegher u vesen u “vor” u Aberaham la ye. Mbakristu mba i shigh ve mkurem la di mba vegher u kiriki u “vor” u ityendezwa la. I tsegha ve sha u ve “yôô aeren a Na a ageegh, Un u A yila [ve] ken ime, A va a [ve] ken iwanger Na i kpiligh iyol la.” (Gal. 3:7-9, 14, 16, 26-29; 1 Pet. 2:9) Aluer se venda u ungwan imo i ve mba Yesu a tsough ve ve lu nengen sha akaa na la yô, se fatyô u veren ishima ser se doo a Yehova ga. A iwasen i “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” shio yô, ma se fetyô u kaven inja i kwagh u se ôron ken Mkaanem ma Aôndo la vindi vindi ga, shi ma se fe er se yar tom sha mi kpaa ga. (Mat. 24:45-47) Aluer se mba eren akaa a se henen ken Ruamabera la yô, se fatyô u zuan a iveren i Yehova.

Ver Ishima u Eren Ishima i Aôndo

8, 9. Tertamen Yakob yange er kwagh u sôn ken mbamsen nav la nena?

⁸ Alaghga kwagh u or nôngon kwagh kpoghuloo sha u nana zuan a iveren i Aôndo la una umbur se kwagh u tertamen Yakob. Yange fa er ityendezwa i Aôndo er a Aberaham la ia za a kure ga, kpa a na jighjigh ér Yehova una er tsombor u ter na u tamen la ua seer iyenge, shi ua hingir ikyurior i vesen. Nahan ken inyom i 1781 C.S.Y. (Cii Man Shighe u Yesu) la, Yakob yem zende ken Haran sha u za keren  kwase u una vôso yô. Yange kwagh gba un u keren di kwase u nana lu ikyar u injaa tsô ga, kpa lu keren u zuan a kwase u civir Yehova, u akaa a ken jijingi a gbe nan ishima, shi nana lu ngô u nana nenge sha ônov nav tsembelee yô.

⁹ Se fa er Yakob yange zua a anmgbian na Rahel yô. Rahel va hingir u doon un ishima, nahan a lumun u eren Laban, ter u Rahel tom anyom ataankarahar sha er una vôso un a hingir kwase na yô. Kwagh ne lu di kwaghhir u sha kwagh u dooshima u hen atô u nomsoor man kwase u a umbur un gbem la ga. Yakob fa kwagh u ityendezwa i Aôndo Uhembanagee er a ter na u tamen, Aberaham shi kimbir eren a ter na Isaka la. (Gen. 18:18; 22:17, 18; 26:3-5, 24, 25) Isaka di gema kaa a wan na Yakob ér: “Aôndo Uhembanagee, A̱ ver u doo doo, A̱ ngee u ônov, A̱ seer we iyenge u̱ hingir ikpela i akuraior yô, A̱ na u iveren i Aberaham, we a tsombor wou, sha u u̱ ya dyako u tar u u lu shir ker ne, u Aôndo lu na Aberaham yô.” (Gen. 28:3, 4) Nahan iniôngon i Yakob nôngo ér una zua a kwase u injaa shi una ver tsombor la, lu tesen ér un na jighjigh a kwagh u Yehova ôr la un tôô ave sha.

10. Yange doo Yehova u veren Yakob doo doo sha ci u nyi?

¹⁰ Yakob yange lu keren inyaregh sha ci u tsombor na ga. Ishima na lu sha ityendezwa i Yehova er sha kwagh u tsombor na la. Yange hemba gban un u eren ishima i Yehova. Shin er Yakob tagher a mbamtaver nahan kpa, yange kange ishima u eren kwagh u un fetyô cii sha er una zua a iveren i Aôndo yô. A lu a ieren la zan zan kar been iyol, nahan Yehova ver un doo doo sha ieren na la.—Ôr Genese 32:24-29.

11. Er Aôndo a pase se awashima na yô, doo u se er nyi?

¹¹ Se fa er awashima u Yehova una za a kure ga, er Yakob kpa fa ga nahan. Nahan kpa, ka sea henen mkaanem ma Aôndo yô, se fa kwagh u se ver ashe a mi sha ‘iyange i Yehova’ yô. (2 Pet. 3:10, 17) U tesen ikyav yô, se fa shighe u iyange la ia va jighilii ga, kpa se fa er i̱ mgbôghom yô. Se na jighjigh a kwagh u Mkaanem ma Aôndo ma kaa ér, aluer se pase kwagh kpoghuloo ken anshighe u a mase shin ne yô, se yima ayol a ase kua mbagenev la.—1 Tim. 4:16.

12. Se fatyô u lun a vangertiôr ser nyi ia ere?

¹² Se fa er mkur una fatyô u van hanma  shighe cii yô, gadia Yehova ngu keghen ér saa se pase hanma or shin tar ne kwagh ve una va a mtim ga. (Mat. 10:23) Shi ka i tese se igbenda i injaa i se kar sha mi ve se er tom wase u pasen kwagh la tsembelee yô. Se mba eren tom ne sha afatyô wase cii, shi ka se er u a akaa a se lu a mi la cii a jighjigh u nan. Ka u hanma shighe yô, se pase kwagh hen haregh u ior vea hemba keghen ato a vese yôô? A er nan ve se tsenga fan sha wono? (Ôr Orpasenkwagh 11:5, 6.) Tom wase yô, ka u pasen kwagh, a jighjigh u nan ser Yehova una na se iveren. (1 Kor. 3:6, 7) Se fatyô u lun a vangertiôr ser Yehova nengen a tom u se eren kpoghuloo la, shi una tese se hanma kwagh u i gbe u se er cii sha ikyev i icighan jijingi na.—Ps. 32:8.

Ker u Zuan a Icighan Jijingi

13, 14. Yehova tese ér icighan jijingi na ngu a tahav mbu wasen mbacivir un sha u ve kuma u eren un tom nena?

¹³ Aluer se nenge ser se yina u pasen kwagh shin eren ma tom u i ne se di ye? Doo u se sôn Yehova a na se icighan jijingi na sha er una tsaase nyityô mfe u se lu a mi u eren tom na cii yô. (Ôr Luka 11:13.) Jijingi u Aôndo una fatyô wasen or u aren sha iantom shin eren ma tom, aluer nan vande eren u ken uma u nan ga, shin a lu nyi je ia vande eren nan kpaa. U tesen ikyav yô, Mdugh u ken Igipiti la yange karen je maa jijingi u Aôndo wase mba kuran ilev man ikpan u hemban mbaihyomov vev ityav, shin er ve lu a mfe sha kwagh u utya ga nahan kpaa. (Eks. 17:8-13) Ityav mbila mbi been kera yô, ica gba ga cii tsô jijingi shon môm iv Besalel man Oholiabi, sha u eren tom u hweegh u tabernakel u Aôndo kaa ér i er la.—Eks. 31:2-6; 35:30-35.

¹⁴ Jijingi u lun a tahav kpishi ne shi yange iv mbacivir Aôndo mba sha ayange ase ne u nengen sha mbamgbe mba nongo u Yehova shighe u va hingir hange hange u vea hii tom u gberen ityakerada ve yô. Anmgbian R. J. Martin, u yange nengen sha ijiir i gberen ityakerada la nger washika pase tom u yange i er ken inyom i 1927 yô. A kaa ér, “Ter bugh gbenda sha shighe vough, nahan se zua a zege ikyekye i gberen ityakerada i í yer ér rotary press la, man kwagh môm kpa se fa sha mvar u ikyekye shon ga, shin gbenda u i̱ eren tom la kpaa ga. Kpa Ter fa u tsaase mba ve eren un tom a ishima ve cii yô. . . . Ken ukasua kpuaa tseegh, maa se er ikyekye la hii u eren tom sha inja, je yô, i er tom u mba varen i je kpa fa ér ia er ga yô.” Yehova za hemen u veren imba iniôngon i mimi la zan zan nyian.

15. Kwagh u i nger ken Mbaromanu 8:11 una fatyô u taver mba ve lu tagher a imeen la ishima nena?

¹⁵ Jijingi u Yehova eren tom sha igbenda  kposo kposo. Mbatomov mba Aôndo cii mba zough a jijingi shon, shi ka a wase ve u hemban mbamtaver mba cieryol. Aluer se gema se fa er se hendan a imeen ga di ye? Se fatyô u zuan a tahav ken mkaanem ma Paulu ma i nger ken Mbaromanu 7:21, 25 man 8:11 la. “Jijingi u Wen u A nder Yesu shin mbakpenev la” una fatyô u eren tom sha ci wase, una na se tahav mbu nôngon a asaren a yolough. Yange i nger avur ne sha ci u Mbakristu mba i ishigh ve mkurem la, kpa kwaghwan la ngu sha ci u mbatomov mba Aôndo jimin cii. Se cii se fatyô u zuan a uma u tsôron sha u nan Kristu jighjigh man sha u nôngon kwagh kpoghuloo sha u wuan asaren a bo la ken a vese man sha u dondon gbendatesen u jijingi kpaa.

16. Kanyi se er keng ve se ngohol icighan jijingi u Aôndo?

¹⁶ Aluer se tema se shir a shir ave kpa se ver ishima ser Aôndo a na se jijingi naa? Ei. Dugh u sônon ser i na se un kera yô, gba u se timen ken Mkaanem ma Aôndo a ne i nger la sha gbashima. (Anz. 2:1-6) Shi kwagh ugen yô, jijingi u Aôndo ngu sha tiônnongo u Kristu. Aluer se mba zan mbamkombo nduuluu yô, a tese ér se soo ser se “ungwa kwagh u Jijingi A lu ôron a iniongo i Kristu yô.” (Mpa. 3:6) Heela tseegh ga, gba u se yar tom sha kwagh u se ongo la a iyol hiden a mi ijime. Anzaakaa 1:23 wa se kwagh ér: “Wa nen myange wam ikyo, tsô me haa ne jijingi wam, me pase ne akaaôron am.” Sha kpôô yô, Aôndo ne jijingi na hen “mba ve ongo imo Na la.”—Aer. 5:32.

17. Kanyi se fatyô u tôôn karen sha gbenda u iveren i Aôndo ka i wase se u eren un tom laa?

¹⁷ Shin er i gbe u se nôngo kwagh kpoghuloo ve se zua a iveren i Aôndo nahan kpa, umbur wer tom u eren sha gbashima la tseegh ua fatyô u van se a akaa a dedoo a Aôndo a ne ior nav mgbeghaa la ga. Se fatyô u tôôn gbenda u iveren i Aôndo ka i wase se u eren un tom la karen sha gbenda u kwaghyan u injaa ka a er tom ken iyol yase la. Aôndo gba iyol yase sha er se zua a mkom ken kwaghyan shi una wase se ken iyol kpaa yô. Shi a na se kwaghyan shon kpaa. Se fa vighe vighe er ka i hii ve kwaghyan wase ka lu a akaa a wasen se ken iyol la ga, shi se kpishi se fatyô u pasen er iyol yase ka i zua a tahav ken kwaghyan u se ye la ga. Se fa di tsô ser iyol yase ngi zough a tahav ken kwaghyan u se ye la, shi se kpa se mba suen í sha u yan kwaghyan. Ka sea tsua u yan kwaghyan u injaa je yô, i hemba wasen iyol yase cii. Kape Yehova kpa a ver akaa a or a er ve nana zua a uma u tsôron je la, shi ne se iwasen i kwagh a gbe se a mi la sha er se er akaa shon yô. Kwagh ne tese wang ér Yehova wasen se kpishi, nahan doo u se wuese un. Nahan cii kpa, saa se lu ken mzough vea na sha u eren ishima na ve se zua a iveren ye.—Hag. 2:18, 19.

18. U kange ishima wer u er nyi, man ka sha ci u nyi?

¹⁸ Nahan nôngo sha afatyô wou cii eren hanma tom u i ne u yô. Sônon Yehova hanma shighe sha er una wase u u̱ eren nahan yô. (Mar. 11:23, 24) Aluer u ngu eren nahan yô, fa wer “hanmô . . . u nan keren kpaa, nan zough a mi.” (Mat. 7:8) A na mba i shigh ve mkurem la “tsar u uma” sha. (Yak. 1:12) A saan “iyôngo igen” i Kristu, i í lu nôngon ér ia zua a iveren sha ikyev i vor u Aberaham la iyol u ungwan Kristu kaan ér: “Va nen, ne mba i saan ne iyol mba Terem, ya nen dyako u tartor u i ver sha ci wen hii sha igbetar je la.” (Yoh. 10:16; Mat. 25:34) Sha mimi yô, “mba [Aôndo] A ver ve doo doo la, vea ya dyako u tar, . . . vea lu ken u gbem.”—Ps. 37:22, 29.

Ú fatyô u Pasen Kpa?

• U̱ ungwan imo i Aôndo sha mimi la wa nyi kere?

• Kanyi i gbe u or a er ve nana zua a iveren i Aôndo?

• Se fatyô u zuan a icighan jijingi u Aôndo nena, man icighan jijingi shon una wase se nena?

[Mbampin mba ngeren u henen]

[Ufoto u sha peeji 9]

Yakob nôngo wav a ortyom sha er una zua a iveren i Yehova yô.

We u nenge kwagh sha mimi nahan kpa?

[Foto u sha peeji 10]

Icighan jijingi u Aôndo yange iv Besalel man Oholiabi ve fa tom tsema tsema